Appeal dismissed; withdrawal of claim does not exempt defendant from costs unless claim was immediately fulfilled.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pojem krivde iz (prvega odstavka) 156. člena ZPP zajema dejanja iz malomarnosti oziroma dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Nič od navedenega v obravnavani zadevi ni moč pripisati šesti toženki. Četudi bi držala trditev tožeče stranke, da od prve toženke ni mogla pridobiti informacije o tem, kje ima zavarovano odgovornost, to ne pomeni, da je stroške tožbe zoper šesto toženko slednja povzročila sama in mora zato kriti sama svoje stroške odgovora na tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe z dne 5. 2. 2021 in postopek zoper šesto toženko ustavilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov šeste toženke v višini 2.222,35 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da šesta toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, podredno pa je predlagala razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Šesta toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je nižji od standarda obrazložitve meritorne odločitve. Iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljilo na določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Argument, da sodišče naj ne bi upoštevalo tudi določbe prvega odstavka 156. člena ZPP, je argument, da sodišče te procesne določbe ni uporabilo (o tem v nadaljevanju), vendar pa to ne pomeni, da izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti, kot je z očitkom kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavljala tožeča stranka.

6. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen v primeru, ko je tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka. Edina okoliščina, ki jo torej prvi odstavek 158. člena ZPP predpostavlja kot relevantno za drugačno presojo stroškovne obveznosti v primeru umika tožbe, je takojšnja izpolnitev obveznosti iz tožbenega zahtevka. Razlog za umik tožbe v konkretnem primeru nesporno ni bila izpolnitev obveznosti iz tožbenega zahtevka s strani šeste toženke.

7. Pojem krivde iz (prvega odstavka) 156. člena ZPP zajema dejanja iz malomarnosti oziroma dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. 1 Nič od navedenega v obravnavani zadevi ni moč pripisati šesti toženki. Četudi bi držala trditev tožeče stranke, da od prve toženke ni mogla pridobiti informacije o tem, kje ima zavarovano odgovornost, to ne pomeni, da je stroške tožbe zoper šesto toženko slednja povzročila sama in mora zato kriti sama svoje stroške odgovora na tožbo. Kvečjemu bi, v primeru resničnosti navedb tožeče stranke, ti stroški predstavljali stroške, nastale po krivdi prve toženke in bi zanje morala odgovarjati ona.

8. Prav tako v domet prvega odstavka 156. člena ZPP ni mogoče umestiti trditev o tem, da zavarovalnice podatke o svojih zavarovancih vodijo kot zaupne. Če ima šesta toženka obveznost varovanja podatkov o svojih zavarovancih (iz pritožbenih navedb izhaja, da tožeča stranka priznava obstoj te obveznosti), spoštovanja te obveznosti ni mogoče opredeliti kot dejanj iz malomarnosti oziroma dejanj, katerih namen je zavlačevanje postopka. Glede na navedeno na odločitev tudi ne more vplivati trditev, da je bila tožeča stranka takoj pripravljena umakniti tožbo.

9. Ni pravilno niti zavzemanje tožeče stranke, da sodišče stroškov pooblaščenca sodišče prve stopnje šesti toženki sploh ne bi smelo priznati, saj ima lastno pravno službo s pravnimi strokovnjaki, hkrati pa njen ugovor ni predstavljal zahtevne pravne argumentacije. Vsaka stranka ima v postopku možnost, da jo zastopa (kvalificirani) pooblaščenec (prvi odstavek 86. člena ZPP). Določba prvega odstavka 155. člena ZPP glede potrebnih stroškov se posledično po sistematični razlagi ne more razlagati na način, da pooblaščenec za pravne strokovnjake oziroma pravne osebe, ki zaposlujejo pravne strokovnjake, iz takšnega ali drugačnega razloga ni potreben.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1 N. Betetto v: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2005, str. 40.