Appeal allowed: Bankruptcy court order to vacate co-owned residence vacated due to lack of full ownership rights.

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Sodna praksa je že v mnogih zadevah zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP v situaciji, ko gre za solastnino stanovanja, v katerem živi dolžnik, ne uporablja, zato izdaja sklepa o izpraznitvi nepremičnine ni mogoča. Le če gre za premoženje, na katerem ima stečajni dolžnik lastninsko pravico v celoti in spada v stečajno maso v celoti, veljajo posebna pravila o prodaji premoženja iz 395. člena ZFPPIPP, sicer pa ne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora stečajni dolžnik A. A. v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino z ID znakom parcela ... v deležu do 1/2, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem na naslovu v ..., ki je predmet sklepa o prodaji St ... z dne 28. 6. 2021 in jo izročiti upravitelju. Ta sklep je pravnomočnosti izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev zgoraj navedene nepremičnine proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo te nepremičnine skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik omogočil tako uporabo.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnik. Navedel je, da sodišče prve stopnje navaja, da je bil izdan sklep o prodaji nepremičnine in sicer polovice stanovanjske stavbe z zemljiščem. Nepremičnina ni razdružena, zato ni jasno, kateri predmet naj bi dolžnik upravitelju izročil in se sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Gre za enostanovanjsko hišo s skupnimi inštalacijami in napravami. Iz objave javnih sklepov v stečajnem postopku tudi izhaja, da je bil dne 17. 12. 2021 izdan sklep, s katerim je bila prodaja ustavljena. Upravitelj je namreč sodišče obvestil, da s strani izbranega ponudnika ni bila vrnjena podpisana pogodba, zato šesta prodaja nepremičnine ni bila uspešna. Izdani sklep nima materialne podlage, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Z izdajo sklepa pred prodajo nepremičnine se je tudi grobo poseglo v ustavne pravice pritožnika do stanovanja, zato naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je navedel, da se pritožnik napačno sklicuje na šesto prodajo dolžnikovega premoženja, katera res ni bila uspešna, zato je upravitelj postopek prodaje nadaljeval v sedmem poskusu prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb in neposrednimi pisnimi pogajanji s ponudniki, kateri so zadostili razpisnim pogojem, predkupni upravičenci pa niso sodelovali, saj niso uveljavili predkupne pravice oziroma se niso prevzeli pošte s prodajno pogodbo. Glede na navedeno meni, da ni več ovir za izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z izbranim kupcem, kar je tudi predlagal sodišču prve stopnje dne 14. 2. 2022.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče naložilo stečajnemu dolžniku, da izprazni nepremičnino, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem v deležu do 1/2. Prav tako iz podatkov v spisu izhaja, da se prodaja polovica nepremičnine, ki naj bi jo dolžnik izpraznil.

6. Sodna praksa je že v mnogih zadevah zavzela stališče, 1 da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP v situaciji, ko gre za solastnino stanovanja, v katerem živi dolžnik, ne uporablja, zato izdaja sklepa o izpraznitvi nepremičnine ni mogoča. Le če gre za premoženje, na katerem ima stečajni dolžnik lastninsko pravico v celoti in spada v stečajno maso v celoti, veljajo posebna pravila o prodaji premoženja iz 395. člena ZFPPIPP, sicer pa ne. V tem primeru je dolžnik polovični solastnik nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo. Bistvo določb 395. člena ZFPPIPP je, da kupec, ki tako nepremičnino kupi v stečajnem postopku, s tem pridobi možnost neposredne uporabe le-te, saj na podlagi četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP v tem primeru izvršilna dejanja deložacije opravi kar upravitelj sam. Vendar seveda le v primeru, ko v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno iz njihove lastninske pravice izhajajoče pravice uporabljati stvar. Določba tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP učinkuje le zoper dolžnika in druge osebe, ki z njim uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo ali ki jim je dolžnik to omogočil uporabljati. Torej osebe, ki pravico uporabljati nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Če pa gre za solastnino, upravitelj ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije nad solastniki, ki svoje upravičenje bivanja v nepremičnino črpajo iz lastne lastninske pravice. Kupec bo moral, v kolikor ne bo prišlo do dogovora, delitev stvari doseči v ustreznem nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini po Zakonu o nepravdnem postopku. 2

7. Glede na navedeno je sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v stečajnih postopkih uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP izpodbijani sklep razveljavilo. Ker je sklep razveljavilo že iz razlogov, navedenih v obrazložitvi, se do ostalih pritožbenih razlogov dolžnika ni izrekalo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Glej VSL sklepi: Cst 404/2021, Cst 576/2020, Cst 98/2014 in drugi.

2 Glej Cst 404/2021 in Cst 98/2014.