Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Cp 101/2022 ECLI:SI:VSCE:2022:I.CP.101.2022 AI generated

Appeal partially allowed; court cannot revoke interim order when creditor withdraws security request under ZIZ.

Case Number VSC Sklep I Cp 101/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially reversed the first-instance ruling, which had voided an interim order after the creditor withdrew their security request. The debtor argued this violated procedural rights by terminating the process before their own appeal was decided. The court held that while the security procedure stops upon withdrawal, the interim order remains valid as a procedural act rather than an enforcement action.

Legislator headnote

AI generated

43. člen ZIZ; 76. člen ZIZ: When a creditor withdraws a security request, the security procedure stops, but the court lacks legal basis to revoke the interim order because it is a procedural act, not an enforcement action.

Keywords

AI generated
security procedure interim order withdrawal of request enforcement proceedings procedural act ZIZ provisions appeal decision

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se odslej glasi le, da se zaradi umika dne 10. 3. 2021 vloženega predloga za zavarovanje z začasno odredbo postopek zavarovanja po tem predlogu ustavi.

II. Nadaljnja pritožba tožene stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih potrdi.

III. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

V postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami, kolikor ni v Tretjem delu ZIZ določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila Prvega in Drugega dela ZIZ. Določba 43. člena ZIZ sodišču nalaga, da v primeru umika predloga za zavarovanje predlagatelja postopek zavarovanja ustavi. S tem pa so glede na določila drugega odstavka 76. člena ZIZ razveljavljena tudi izvršilna oziroma zavarovalna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Sodna odločba, kakršna je sklep o izdani začasni odredbi, predstavlja procesno dejanje in ne sodi med izvršilna oziroma zavarovalna dejanja. Zato pa ob umiku predloga sodišče prve stopnje nima zakonske podlage za to, da bi ob ustavitvi postopka razveljavilo tudi sklep o izdani začasni odredbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zaradi umika predloga za zavarovanje z začasno odredbo, vloženega 1o. 3. 2021, sklep o začasni odredbi tega sodišča P 12/2020 z dne 18. 3. 2021 v celoti razveljavi in se postopek zavarovanja glede citiranega predloga ustavi.

2. Tožena stranka oziroma dolžnik (v nadaljevanju: toženec) je v pritožbi uveljavljala pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Toženec je v pritožbi navajal, da je zoper sklep z dne 18. 3. 2021, ki ga je sodišče prve stopnje razveljavilo, vložil ugovor, zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora pa pritožbo, o kateri sodišče druge stopnje še ni odločilo. Dokler o tej pritožbi ne bo odločeno, sodišče prve stopnje ne sme ustaviti postopka in razveljaviti sklepa o začasni odredbi, čeprav je tožeča stranka (v nadaljevanju: toženice) umaknila predlog. Sodišče prve stopnje je s sprejeto odločitvijo tožencu odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem. Zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj o pritožbi toženca še ni odločeno. S tem pa toženec izkazuje tudi pravni interes za pritožbo. Ko bo pritožbeno sodišče o toženčevi pritožbi odločilo, bo moralo sodišče prve stopnje sicer odločiti tudi o stroških postopka zavarovanja. Ker sodišče prve stopnje še ni odločilo tudi o ugovoru toženca zoper sklep z dne 22. 2. 2021, s katerim je sodišče prve stopnje tudi izdalo začasno odredbo, je podana absolutna bistvena kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče ne sme odreči odločitve o pravnem sredstvu, za katerega je pristojno.

3. Tožnica na pritožbo toženca ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Postopke zavarovanja s sredstvi zavarovanja, ki jih ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ureja ZIZ v Tretjem delu tega zakona. Določbe Tretjega dela ZIZ v členih od 239 do 241 vsebujejo splošne določbe, ki urejajo postopke v zvezi z vsemi sredstvi zavarovanj, določila Petindvajsetega poglavja pa urejajo začasne odredbe kot eno od možnih sredstev zavarovanj. Določba 239. člena ZIZ določa, da v primeru, če ni v tem delu zakona drugače določeno, se tudi za zavarovanje smiselno uporabljajo določbe ZIZ, ki urejajo izvršbo.

Torej se tudi v postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami, kolikor ni v Tretjem delu ZIZ določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila Prvega in Drugega dela ZIZ. ZIZ v Tretjem delu ne vsebuje določb, ki bi se nanašale na umik predloga za zavarovanje z začasnimi odredbami. Zato se uporabljajo določila 43. člena ZIZ (v zvezi z 239. členom ZIZ). ZIZ v prvem in tretjem odstavku 43. člena (ki v predmetnem postopku pridejo v upoštev) določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve predlog za izvršbo (zavarovanje) v celoti ali delno umakne, sodišče pa v primeru umika postopek ustavi.

V drugem odstavku 76. člena ZIZ pa ta določa, da kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker je določba 43. člena ZIZ odraz dispozitivnosti izvršilnega postopka oziroma postopka zavarovanja (prvi odstavek 2. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ), ta sodišču nalaga, da v primeru umika predloga za zavarovanje predlagatelja postopek zavarovanja ustavi. S tem pa so glede na določila drugega odstavka 76.

člena ZIZ razveljavljena tudi izvršilna oziroma zavarovalna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Sodna odločba, kakršna je sklep o izdani začasni odredbi, predstavlja procesno dejanje in ne sodi med izvršilna oziroma zavarovalna dejanja. Zato pa ob umiku predloga sodišče prve stopnje nima zakonske podlage za to, da bi ob ustavitvi postopka razveljavilo tudi sklep o izdani začasni odredbi. Če ta ob ustavitvi postopka sicer še ni pravnomočen, ker o vloženih pravnih sredstvih v zvezi z njim še ni bilo odločeno pred pristojnim pritožbenim sodiščem, potrebnost in pristojnost tega sodišča za odločanje o takšni pritožbi z ustavitvijo postopka še ni prenehala. 1 Pritožbeni očitki pritožnika, v kolikor predstavljajo smiselno uveljavljanje kršitve 43. in 76.

člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ), so tako utemeljeni, nadaljnji pritožbeni očitki o nedopustnosti sprejema sklepa o ustavitvi postopka še pred rešitvijo pravnega sredstva in v zvezi s tem očitano kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa neutemeljeni.

6. Vsak postopek zavarovanja z začasno odredbo (tudi če teče v okviru enega pravdnega postopka več takšnih postopkov) je samostojen postopek, v okviru katerega se samostojno opravljajo potrebna procesna in zavarovalna dejanja. Zato so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o podani absolutni bistveni kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členoma 239 in 15 ZIZ, ker sodišče prve stopnje še ni odločilo o ugovoru toženca zoper drugo v tem pravdnem postopku izdano začasno odredbo.

7. Glede na zgoraj predstavljeno delno utemeljenost pritožbe toženca je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je iz izreka izpodbijane odločitve izpustilo zapis o razveljavitvi sklepa o izdani začasni odredbi. Nadaljnjo pritožbo toženca je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členoma 239 in 15 ZIZ).

8. Ob zgolj delni uspešnosti toženčeve pritožbe ni mogoč zaključek, da je tožnik tožencu pritožbene stroške neutemeljeno povzročil. Zato je glede pritožbenih stroškov toženca pritožbeno sodišče odločilo (šesti odstavek 38. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZPP), da te trpi toženec sam.

1 Postane pa odločilen za presojo pravni interes pritožnika.