Appeal dismissed: Electronic money issuer is not a payment organization, so assets cannot be seized via transaction account freeze.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Družba M., d. o. o. je ponudnik plačilnih storitev oziroma družba za izdajo elektronskega denarja, ni pa organizacija za plačilni promet

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem dobroimetja, ki ga ima dolžnik pri M., d. o. o., ... (I. točka izreka) in upniku ni priznalo nadaljnjih izvršilnih stroškov, priglašenih v vlogi z dne 23. 6. 2021 (II. točka izreka).

2. Upnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni in priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da se dolžnik že dlje časa izmika svoji plačilni obveznosti do upnika. Ugotovil je, da dolžnik svoja denarna sredstva nakazuje na finančno ustanovo M. d. o. o., pri kateri ima ustvarjeno mobilno denarnico. Iz te pa nato dolžnik brez vsakršnih zadržkov plačuje svoje obveznosti. Sodišče mora dovoliti predlagano izvršbo, če upnik predlaga rubež denarnih sredstev, ki jih dolžnik hrani pri katerikoli finančni ustanovi. M. d. o. o. ni nobena izjema. Finančna sredstva so sredstva, ki so lahko predmet izvršbe, M. d. o. o. je finančna ustanova, preko mobilne denarnice dolžnik lahko razpolaga z vsemi svojimi finančnimi sredstvi, ki jih hrani pri tej ustanovi, torej je izvršilno sredstvo kot ga je predlagal upnik, povsem skladno z zakonom in bi sodišče takšnemu predlogu moralo slediti.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam upnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oz. namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, izvršbo z drugimi sredstvi oz. predmeti.

6. Sodišče prve stopnje upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zavrnilo iz razloga, ker upnik ni predlagal enega izmed taksativno naštetih sredstev izvršbe, ki so določena v 30. členu ZIZ.

7. V skladu s tretjim v zvezi s prvim odstavkom 34. člena ZIZ mora upnik predlagati ustrezno sredstvo izvršbe, s katerim je mogoče doseči izpolnitev dolžnikove obveznosti in ki ga za opravo izvršbe določa zakon (30. člen ZIZ).

8. Iz upnikove vloge z dne 23. 6. 2021 izhaja, da je upnik predlagal opravo izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem dolžnikovega dobroimetja pri M., d. o. o. ter prenos tako zarubljenega zneska na upnikov transakcijski račun.

9. Upnik sicer pravilno trdi, da je M., d. o. o. finančna ustanova. Vendar pa navedena finančna ustavnova ni organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ (glede na to, da je upnikov predlog smiselno nanaša na sredstvo izvršbe – prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet). Slednja organizacijo za plačilni promet označuje kot banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila, Banko Slovenije in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov, poravnalnih računov, ki so predmet poročanja v register transakcijskih računov, ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov.

10. Iz spletne strani Banke ... izhaja, da ima družba M., d. o. o. veljavno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja in plačilnih storitev po 3., 5., 6., 7. in 8. točki 5. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSSIED). 1 Družba M., d. o. o. je torej ponudnik plačilnih storitev oziroma družba za izdajo elektronskega denarja v smislu 20. člena ZPlaSSIED, ni pa organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ. Takšna družba v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZplaSSIED ne sme voditi transakcijskih računov, saj lahko transakcijske račune vodijo zgolj banke oziroma hranilnice (prvi odstavek 13. člena ZplaSSIED v zvezi s 4. in 5. členom Zakona o bančništvu). Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna, saj takšno izvršilno sredstvo kot ga je predlagal upnik ne obstoji in na takšen način (prisilne) izpolnitve dolžnikove obveznosti ni mogoče doseči, saj tudi sredstva, ki jih ima dolžnik pri družbi M., d. o. o. niso individualizirana v smislu, da bi se vodila na posebnem transakcijskem računu, katerega imetnik je dolžnik, saj dolžnik transakcijskega računa pri predmetni družbi nima.

11. V skladu z 32. členom ZIZ je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Iz 11. točke 4. člena ZplaSSIED izhaja, da je elektronski denar shranjena denarna vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki: (-) je v elektronski obliki, vključno z magnetno, (-) jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij kot jih določa 8. člen ZplaSSIED, (-) jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja. Čeprav takšno opredelitev določa ZplaSSIED, ko opredeljuje posamezne izraze, ki so uporabljeni v citiranem zakonu, pa takšna opredelitev tudi v civilnem pravu ne more imeti drugačnega pomena in gre v konkretnem primeru za terjatev imetnika elektronskega denarja (t. j. dolžnika) do izdajatelja elektronskega denarja. Družba M., d. o. o. je tako v smislu določb izvršilnega postopka dolžnikov dolžnik.

12. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

13. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj ti niso bili potrebni za izvršbo, ker s pritožbo ni bil uspešen (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Seznam dostopen na spletni strani: https://www.bsi.si/financna-stabilnost/subjekti-nadzora/druzbe-za-izdajo-elektronskega-denarja.