Appeal dismissed; district court has jurisdiction for fraud cases with up to three years imprisonment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the complainant's appeal against a prosecutor's decision transferring a fraud case to a district court. The complainant filed the appeal without stating any grounds or requesting a specific remedy, merely reiterating the transfer order. The court ruled that the district court holds jurisdiction because the maximum penalty for the charged fraud is three years imprisonment, as defined by the Criminal Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated25. člen ZKP; 211. člen KZ-1: A district court has jurisdiction over criminal offenses punishable by imprisonment up to three years or a fine, overriding the territorial connection of the crime.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Po drugem odstavku 25. člena ZKP sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodišču o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je preiskovalni sodnik sklenil, da Okrožno sodišče v Celju ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, opr. št. II Kr 4865/2022, ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v pristojno reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Velenju.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec. Ne navaja pritožbenega razloga niti ne podaja pritožbenega predloga. Zahteva, da se takoj ustavi kraja denarja in odtegljaji od njegove pokojnine. Sicer pa v pritožbi z ničemer ne izpodbija predmetne procesne odločitve preiskovalnega sodnika.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Stvarno pristojnost sodišč določajo različni kriteriji in sicer predpisana kazen, vrsta kaznivega dejanja, vsebina zadeve, ki jo obravnava sodišče, status obdolženca in drugi. Stvarno pristojnost sodišč v kazenskih zadevah podrobneje ureja določba 25. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Po drugem odstavku 25. člena ZKP sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodišču o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let. Za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki je predmet obravnavanja v predmetnem kazenskem postopku po vlogi oškodovanca kot tožilca, je zagrožena kazen do treh let zapora. Glede na zgoraj citirano določbo drugega odstavka 25. člena ZKP je za obravnavanje te kazenske zadeve torej pristojno okrajno, ne pa okrožno sodišče kot to zahteva oškodovanec. Glede na kriterij iz prvega odstavka 19. člena KZ-1, po katerem je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica, in ker naj bi bilo predmetno kaznivo dejanje goljufije storjeno na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Velenju, gre pritrditi izpodbijani odločitvi preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju, da za sojenje v predmetni kazenski zadevi Okrožno sodišče v Celju ni stvarno pristojno ter da se zadeva odstopi v pristojno reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Velenju. Pritožbeno izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit, pritožnik pa v pritožbi niti ni konkretiziral razlogov, ki bi se morebiti lahko nanašali na predmetno procesno odločitev preiskovalnega sodnika, pač pa navaja okoliščine, ki z njo nimajo nobene zveze.
5. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.