Appeal dismissed; court upheld fees for valuer despite client's disagreement with valuation report quality.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Bistvo pritožnikove pritožbe je nestrinjanje z opravljeno cenitvijo, kar pa ne prestavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov sodnemu cenilcu, saj mu je le-te mogoče odreči le v primeru, v kolikor ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sodnemu cenilcu za izdelavo cenitvenega poročila z dne 15. 9. 2020, odmerilo nagrado in stroške v znesku 491,00 EUR (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da sodni cenilec ni zavezanec za DDV (II. točka izreka) in sklenilo, da se nagrada in stroški sodnemu cenilcu izplačajo iz vnaprej založenega predujma na njegov transakcijski račun najkasneje v 45 dneh od izdaje izpodbijanega sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožuje upnik. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne navaja. V pritožbi se sklicuje na svoje pripombe na cenitveno poročilo in izpostavlja, da je cenilno mnenje podano v nasprotju s cenilno stroko, zaradi česar predlaga, da to nagrado sodišče razveljavi in o njej ponovno odloči, ko bo cenilec izdal dopolnitve in popravke, četudi v obsegu nove cenitve. To pa ne pomeni, da je upravičen do dvojne nagrade za izdelavo pisnega cenilnega mnenja.

3. Na pritožbo je odgovarja sodni cenilec, ki se sklicuje na svoj odgovor na pripombe k cenitvi z dne 22. 4. 2021 in smiselno predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Dolžnik pritožbenega odgovora ni podal.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o odmeri nagrade in stroškov sodnemu cenilcu. Relevantna vprašanja v tej zadevi so posledično: (1.) ali je bila določitev sodnega cenilca upravičena oziroma potrebna; (2.) ali je oprava opravil, ki jih je sodni cenilec navedel v stroškovniku upravičena; (3.) ali je v stroškovniku navedena opravila dejansko opravil in (4.) ali mu je sodišče za opravljeno delo odmerilo nagrado, kot jo določa materialno pravo.

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 8. 10. 2020, dovolilo izvršbo na dolžnikove nepremičnine, zato je v nadaljevanju postopka izvršbe utemeljeno, s sklepom z dne 15. 12. 2020, A. A. postavilo za cenilca gradbene stroke in mu določilo nalogo, da oceni tržno vrednost dolžnikovih nepremičnin na dan cenitve. Cenitev nepremičnine opravljena s strani sodnega cenilca je namreč obligatorno procesno dejanje v postopku nepremičninske izvršbe (drugi odstavek 178. člena ZIZ), sodni cenilci pa imajo v skladu z 249. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, pravico do plačila za opravljeno cenitveno delo in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi s cenitvenim delom. Plačilo in povrnitev stroškov v zvezi s cenitvenim delom, ureja Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18; v nadaljevanju: Pravilnik). Pravilnik v osmem poglavju podrobno predpisuje za katera opravila sodnemu cenilcu pripada plačilo in do povrnitve katerih stroškov je upravičen, prav tako pa je predpisana tudi višina plačila, upoštevajoč pri tem obseg opravljenega dela.

8. Upnik zgolj posplošeno navaja, da je cenitveno poročilo podano v nasprotju s cenilno stroko in se pri tem sklicuje na svoje pripombe, ki jih je podal na cenitveno poročilo. Pritožbeno ne zatrjuje, da sodni cenilec posameznih opravil ni opravil in da mu posamezni stroški pri opravljenem delu niso nastali. Prav tako ne izpodbija posameznih postavk iz stroškovnika sodnega cenilca. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep in v njem odmerjeno nagrado ter stroške, preizkusilo po uradni dolžnosti. Preizkus pravilne uporabe materialnega prava je pokazal, da je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu nagrado in stroške odmerilo pravilno. Skladno s 1. točko prvega odstavka 37. člena Pravilnika, mu je za študij spisa, ki obsega do 50 strani, priznalo znesek 51,00 EUR. Pravilno, v skladu s 1. točko prvega odstavka 38. člena Pravilnika, je sodišče prve stopnje za zbiranje in proučevanje manj obsežne dodatne dokumentacije (do 100 strani), sodnemu cenilcu priznalo znesek 51,00 EUR. Enako je sodišče prve stopnje, v skladu s 1. točko prvega odstavka 39. člena Pravilnika in tretjim odstavkom istega člena, sodnemu cenilcu za opravljen (manj zahteven) ogled priznalo 51,00 EUR in 22,00 EUR za čas potovanja na ogled (2-krat pol ure ali 2-krat po 11,00 EUR). V skladu z 2. točko prvega odstavka 40. člena Pravilnika, je utemeljeno odmerilo nagrado za pisno izdelavo cenitve v znesku 306,00 EUR, kar je v celoti v skladu z usklajeno sodno prakso. 1 Nazadnje je v skladu z 49. členom Pravilnika, je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo tudi materialne stroške sodnega cenilca (tiskanje, kopiranje, poštnina in pisarniški stroški) v znesku 10,00 EUR. Skupno je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu utemeljeno priznalo nagrado in povračilo stroškov v znesku 491,00 EUR.

9. Bistvo pritožnikove pritožbe je nestrinjanje z opravljeno cenitvijo, kar pa ne prestavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov sodnemu cenilcu, saj mu je le-te mogoče odreči le v primeru, v kolikor ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev. 2 Za to pa v konkretnem primeru ne gre. Skladno z odrejeno nalogo, je sodni cenilec opravil ogled, v podani cenitvi pa tudi opisal izvedene aktivnosti, navedel in analiziral zbrane podatke, kot tudi upošteval predpise in pojasnil metode za ocenjevanje tržne vrednosti. Upnik se v zvezi z utemeljitvijo svojih navedb sklicuje na podane pripombe na cenitveno poročilo. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje upnikove pripombe vročilo sodnemu cenilcu, ki je nanje z vlogo z dne 22. 4. 2021 tudi odgovoril, o čemer bo v skladu s prvim odstavkom 179. člena ZIZ, sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o določitvi vrednosti nepremičnine. Vse okoliščine glede pravilnosti cenitvenega poročila, bodo zato pomembne v morebitni pritožbi zoper takšen sklep.

10. Pritožbene navedbe tako niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih nihče ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej Matjaž Voglar, Odmera plačila za delo in povrnitev stroškov sodnim izvedencem, cenilcem in tolmačem, Pravosodni bilten, št. 1/2020 stran 175.

2 Enako sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št.: I Ip 516/2020 z dne 7. 9. 2020.