Appeal dismissed; first-instance court correctly applied ZSVarPre regarding six-month grace period for social aid denial.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upoštevajoč dejstvo, da je toženka tožnici za sporni mesec odrekla priznanje denarne socialne pomoči zaradi krivdnega razloga, je sodišče pravilno ugotovilo, da prvostopni organ pri obravnavanju tožničine vloge neutemeljeno ni postopal po 35. členu ZSVarPre. Določilo prvega odstavka 29. člena ZSVarPre določa, da v primeru, ko je od nastanka krivdnega razloga po 11. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre pa do vložitve vloge za uveljavitev pravic iz javnih sredstev (2. 7. 2020) preteklo že več kot 6 mesecev, krivdni razlog po preteku 6 mesecev ne predstavlja več razloga za odklonitev priznanja pravice do denarne socialne pomoči, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike. Da bi do sklenitve dogovora lahko prišlo, mora biti upravičenec k temu primarno pozvan. Ker je nesporno ugotovljeno, da je izostal poziv tožnici k sklenitvi tovrstnega sporazuma o aktivnem reševanju njene socialne problematike, je sodišče pravilno tolmačilo obravnavane določbe ZSVarPre in jih glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. 12300-14/2021-2 z dne 12. 5. 2021 in prvi odstavek odločbe CSD Ljubljana št. 1231-38524/2020-31984/28 z dne 11. 12. 2020 ter na vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica in predlaga, da ji sodišče prizna vtoževano denarno socialno pomoč. Iz tožničine laične pritožbe je razvidno, da vztraja pri priznanju denarne socialne pomoči tudi za obdobje od 1. 8. 2020 do 31. 8. 2020, saj iz priloženega izpiska prometa na transakcijskem računu od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 izhaja, da ni imela nobenih prilivov in ne sredstev za preživljanje. Kot relevantno okoliščino izpostavi poškodbo leve noge (diagnoza trojni zlom goleni z izpahom), zaradi česar eno leto ni smela stopiti na noge in je uporabljala bergle. Potrdi, da s prvostopnim organom tožene stranke ni imela nobenih dogovorov o aktivnem reševanju problematike, čeprav jih je seznanila s poškodbo leve noge in zdravljenju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa bistvena dejstva za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo nobenih postopkovnih določb, na katere mora paziti pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti.

5. Sodišče je presojalo dokončno odločbo toženke z dne 12. 5. 2021, ki je potrdila prvostopno odločitev o zavrnitvi pravice do denarne socialne pomoči za mesec avgust. Ker je ugotovilo, da v predhodnem upravnem postopku ni bila raziskana okoliščina ali je tožnica 17. 12. 2019 kočo odtujila iz utemeljenih razlogov ali ne, je izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo toženki v novo odločanje. 1

6. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je ustrezno sklicevanje sodišča na stališče v sodbi VDSS opr. št. Psp 132/2017 z dne 24. 8. 2017. Upoštevajoč dejstvo, da je toženka tožnici za sporni mesec odrekla priznanje denarne socialne pomoči, zaradi krivdnega razloga, 2 je sodišče pravilno ugotovilo, da prvostopni organ pri obravnavanju tožničine vloge neutemeljeno ni postopal po 35. členu ZSVarPre. Določilo prvega odstavka 29. člena ZSVarPre določa, da v primeru, ko je od nastanka krivdnega razloga po 11. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre pa do vložitve vloge za uveljavitev pravic iz javnih sredstev (2. 7. 2020) preteklo že več kot 6 mesecev, 3 krivdni razlog po preteku 6 mesecev ne predstavlja več razloga za odklonitev priznanja pravice do denarne socialne pomoči, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike. Da bi do sklenitve dogovora lahko prišlo, mora biti upravičenec k temu primarno pozvan. Ker je nesporno ugotovljeno, da je izostal poziv tožnici k sklenitvi tovrstnega sporazuma o aktivnem reševanju njene socialne problematike, 4 je sodišče pravilno tolmačilo obravnavane določbe ZSVarPre in jih glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo.

7. Zaradi navedenega bo moral prvostopni organ v ponovljenem odločanju tožnico pozvati k sklenitvi sporazuma iz 35. člena ZSVarPre. Če bo tak dogovor sklenjen, bo potrebno naprej ugotavljati izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do denarne socialne pomoči tudi za obdobje od 1. 8. 2020 do 31. 8. 2020. Glede na namen, ki naj bi ga sporazum o aktivnem reševanju socialne problematike upravičencev dosegel, bi bilo kakršnokoli drugačno tolmačenje neustrezno in nepravilno.

8. Pritožbeno sodišče je upoštevajoč 353. člen ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Odločitev sodišča o odpravi izpodbijanih odločb ter vrnitev zadeve v novo upravno odločanje sicer ni v škodo tožnici, pa vendarle ne predstavlja ugoditev tožbenemu zahtevku tožnice, oblikovanemu na naroku za glavno obravnavo, dne 18. 11. 2021. Gre za pritožbo zoper zgolj navidezno ugoditveno odločitev, zaradi česar je pritožba dovoljena. Pravni interes tožnice v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka v povezavi z obsegom upravnega odločanja. Vložitev tožbe zoper dokončno odločbo toženke, je pogoj za začetek in vodenje sodnega postopka, tožnica pa lahko na obseg pravnega interesa skozi postopek vpliva s spremembo tožbenega zahtevka ali z umikom tožbe.

2 Opredeljenih v 28. členu ZSVarPre, saj ji je bilo očitano, da je z neodplačnim prenosom nepremičnine 27. 12. 2019 sama prispevala, k temu, da nima zadostnih sredstev za preživljanje.

3 Obdobje, ko se krivdni razlog pri presoji upravičenosti do denarne socialne pomoči ne upošteva več, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena ZSVarPre.

4 V katerem bi lahko določili aktivnosti in obveznosti tožnice. Da bi tožnica lahko odklonila pristop k takšnemu sporazumu, jo je potrebno k temu najprej pozvati, česar toženka nedvomno ni storila.