Supreme Court dismisses review application regarding tax enforcement on income deemed illegal benefit.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi I 2/2020 z dne 20. 1. 2020 dovolilo izvršbo zaradi izterjave upničine denarne terjatve na dolžnikove nepremičnine in odločilo, da se zaznamba sklepa o izvršbi opravi v vrstnem redu zastavne pravice, ki jo je upnica pridobila na podlagi sklepa o zavarovanju sodišča prve stopnje Z 9/2011 z dne 16. 5. 2011. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, ker naj bi upničina terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe. Glede izplačila, ki je bilo v okviru davčnega postopka predmet dodatne odmere dohodnine, je navedel, da je bilo v kazenskem postopku ugotovljeno, da pomeni protipravno premoženjsko korist, ta pa ne more biti predmet obdavčitve. Prav tako gre za sredstva, ki so bila dolžniku odvzeta s pravnomočno kazensko sodbo Okrožnega sodišča X K 59294/2010, zato jih ni mogoče šteti med dohodke v smislu 18. člena Zakona o dohodnini.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi dolžnikov predlog za prekinitev izvršilnega postopka do odločitve o njegovi ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča II DoR 337/2019 z dne 10. 10. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1982/2018 z dne 8. 5. 2019 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani v sodbi P 2394/2016-I z dne 30. 5. 2018 (II. točka izreka). Odločilo je, da mora dolžnik v roku 8 dni povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 1.218,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pojasnilo je, da je izpolnjen pogoj iz 208. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZdavP-2), 1 saj je upnica dokazala, da davčna izvršba na denarna sredstva na računih, na dolžnikove prejemke, terjatve in premičnine ni bila oziroma ne bo uspešna. Glede dolžnikovega ugovora, da upničina terjatev ne obstoji več, pa je navedlo, da je sodišče izvršbo dovolilo na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 15. 1. 2020, ki vsebuje vse obvezne sestavine iz 9. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2, zato predstavlja izvršilni naslov. Dolžnik v ugovoru tudi ni navedel določnega datuma prenehanja upničine terjatve in ni pojasnil, kdaj je vrnil protipravno premoženjsko korist, zato že iz tega razloga ne more uspeti z ugovorom. V ugovoru tudi ni zatrjeval, da bi po nastopu izvršljivosti upničine terjatve terjatev izpolnil v večjem obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, ali pa da je terjatev prenehala na katerega od načinov, določenih v 3. oddelku IV. poglavja Obligacijskega zakonika.

3. Sodišče druge stopnje je dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga dolžnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnem vprašanju: Ali je na podlagi odmerne odločbe o plačilu dohodnine iz naslova „ drugega dohodka v višini EUR “ še moč voditi izvršilni postopek po tem, ko je bil „ drug dohodek v višini EUR “ pravnomočno spoznan za protipravno premoženjsko korist?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v dolžnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367. c člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakon o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

1 Po tej določbi sme sodišče opraviti davčno izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja ali če tako določa zakon.