Supreme Court dismisses revision request against first-instance judgment in commercial debt dispute.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je zahtevala plačilo svojih pekovskih izdelkov, ki jih je toženka naročila in nato prodajala v svojem kiosku. V ta namen je izposlovala sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine; po toženkinem ugovoru se je o zahtevku odločalo v pravdnem postopku. Toženka je zoper tožnico v ločeni pravdi vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev sporazuma o pripoznavi dolga, sklenjenega med pravdnima strankama, ki se nanaša na isto pravno razmerje. Sodišče je obe zadevi združilo v skupno obravnavo.

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v delu, kolikor se nanaša na plačilo 9.284,50 EUR in na del zakonskih zamudnih obresti; v presežku (za drugi del zamudnih obresti) je zahtevek zavrnilo. Tožbene zahtevke (primarnega in podrednega) po tožbi A. A. je zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo A. A. (v nadaljevanju: toženke) zavrnilo. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4. Zoper zavrnilni del sodbe sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zastavlja 4 vprašanja: 1) ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je izdane račune tožnice štelo kot verodostojne listine, čeprav le-tem niso bile priložene dobavnice kot obvezna sestavina, kakor to določa SRS 21.12; 2) ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je pritožbeno sodišče in pred tem že sodišče prve stopnje zahtevo toženke po predložitvi dokumentacije (dobavnic in naročilnic) kot obveznih sestavin izdanih računov s strani tožnice, ki bi jo morala tožnica voditi in hraniti po materialni zakonodaji, zavrnilo kot pretirano, saj zasleduje nesorazmerno obremenitev tožnice s postavitvijo previsokega dokaznega standarda in s tem ruši ravnovesje procesnih položajev strank; 3) ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko pritožbeno sodišče in pred tem sodišče prve stopnje navedb toženke, da toženka ni naročila blaga iz spornih računov in da ji to ni bilo dobavljeno, ni štelo za resnične, ker tožnica na zahtevo sodišča prve stopnje ni predložila zahtevane dokumentacije (dobavnic in naročilnic kot obveznih sestavin spornih računov), glede na to, da bi te dokumente morala voditi in hraniti na podlagi materialne zakonodaje; in 4) ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo glede presoje pravne podlage za izdajo spornih računov s strani tožnice toženki. Njihovo pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse. Zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).