Appeal court voids lower court order for heir to pay criminal fine when estate is passive.

Pritožbi A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Prvo sodišče pravilno povzema 142 ZD, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove (le) do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vendar pa je prvo sodišče tako, kot pravilno opozarja pritožnica, sklicujoč se na citirani sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. D 122/21, spregledalo, da iz tega zapuščinskega sklepa jasno izhaja, da je zapuščina zapustnika obsegala denarna sredstva pri Delavski hranilnici d.d. na njegovem osebnem TRR v višini 230,88 EUR in pa neizplačano pokojnino pri ZPIZ Slovenije za leto 2021 v višini 279,40 EUR, pri čemer pa so pogrebni stroški z obnovo nagrobnika, kar je pritožnica kot dedinja priglasila v zapuščinskem postopku znašali 1.500,00 EUR in s tem znatno presegali podedovano premoženje, zaradi česar je bila zapuščina pasivna

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče A. A. naložilo v plačilo sodno takso v višini 360,00 EUR, katero mora plačati v roku 15 dni na račun Okrajnega sodišča v Celju.

2. Taki odločitvi pritožnica nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa skladno s spisovnim gradivom izhajajo naslednja relevantna dejstva:

- oškodovanec kot tožilec B. B., ki je oče pritožnice, je pri prvem sodišču vložil obtožni predlog zoper obd. C. C. zaradi suma storitve uvodoma navedenih kaznivih dejanj

- prvo sodišče je 22. 6. 2018 obtožni predlog oškodovanca, ki je bil dopolnjen sicer 20. 1. 2018 zavrglo in subsidiarnemu tožilcu naložilo v plačilo vse stroške kazenskega postopka

- pritožbeno sodišče pritožbi subsidiarnega tožilca ni ugodilo in je njegovo pritožbo s sklepom opr. št. II Kp 50726/2017 z dne 16. 10. 2018 zavrnilo, oškodovancu pa v plačilo naložilo tudi sodno takso za pritožbo

- prvo sodišče je nato že 5. 11. 2018 subsidiarnemu tožilcu poslalo plačilni nalog (PN) za plačilo sodne takse v višini 360,00 EUR (ta PN je postal pravnomočen 28. 11. 2018), te sodne takse pa naslovnik niti po nekaj vročenih opominih, tudi v izvršilnem postopku ni plačal

- ob ugotovitvi prvega sodišča z dne 21. 4. 2021, da pa je subsidiarni tožilec v tem času umrl, je prvo sodišče pridobilo sklep o dedovanju opr. št. D 122/2021 Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah iz katerega izhaja, da je kot edina dedinja na podlagi zakona po pokojnem subsidiarnem tožilcu bila razglašena pritožnica, ki je dedovalo celotno zapuščino in se k dedovanju tudi priglasila

- prvo sodišče je nato pritožnici kot dedinji poslalo PN z dne 5. 11. 2018 in jo pozvalo k plačilu sodne takse, na ta dopis pa se je dedinja odzvala z vlogo, v kateri je plačilu nasprotovala

- sodišče je pridobilo tudi podatke pri FURS, iz teh podatkov izhaja, da terjatev sodišča ni bila priglašena v zapuščinski postopek, zato je sodišče dedinjo ponovno pozvalo k plačilu sodne takse, katere ni poravnala.

5. Prvo sodišče je svojo odločitev, da je pritožnica, kot dedinja po pokojnem subsidiarnem tožilcu dolžna plačati sodno takso utemeljilo s tem, da v primeru smrti taksnega zavezanca obveznost plačila sodne takse preide na njegove dediče in jih bremeni v skladu z določbami Zakona o dedovanju (ZD), zaradi česar je po prepričanju prvega sodišča pritožnica dolžna plačati sodno takso v višini 360,00 EUR, saj je skupaj podedovala večji denarni znesek, kot znaša plačilo sodne takse.

6. Utemeljeno pritožnica v svojih pritožbenih navedbah, v katerih utemeljuje pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja opozarja, da je napačna ugotovitev prvega sodišča, da je dedovala več kot znaša taksna obveznost, saj iz citiranega sklepa o dedovanju namreč izhaja, da je bila zapuščina pasivna, kajti pogrebni stroški so presegali višino podedovane gotovine, zato trdi, da za zapustnikove dolgove, v konkretnem primeru za plačilo sodne takse ne more odgovarjati. Take pritožbene navedbe so utemeljene.

7. Prvo sodišče pravilno povzema v izpodbijani sklep določbo člena 142 ZD, iz katere izhaja, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove (le) do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vendar pa je prvo sodišče tako, kot pravilno opozarja pritožnica, sklicujoč se na citirani sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. D 122/21 spregledalo, da iz tega zapuščinskega sklepa jasno izhaja, da je zapuščina zapustnika obsegala denarna sredstva pri Delavski hranilnici d.d. na njegovem osebnem TRR v višini 230,88 EUR in pa neizplačano pokojnino pri ZPIZ Slovenije za leto 2021 v višini 279,40 EUR, pri čemer pa so pogrebni stroški z obnovo nagrobnika, kar je pritožnica kot dedinja priglasila v zapuščinskem postopku znašali 1.500,00 EUR in s tem znatno presegali podedovano premoženje, zaradi česar je bila zapuščina pasivna. Slednje pa pomeni, da pritožnica kot dedinja v nasprotju s prepričanjem prvega sodišča ne more odgovarjati za zapustnikov dolg, saj v skladu z določbo člena 142 ZD lahko odgovarja za njegove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, ki pa je bilo v obravnavanem primeru pasivno. Poleg tega pa je prvo sodišče tako, kot izhaja tudi iz dopisa FURS-a z dne 23. 7. 2021 še spregledalo, da je bila davčna izvršba pri navedenem organu, ki je pristojen za izterjavo sodne takse, ustavljena s sklepom opr. št. Dt 4933-76325/2019-5 z dne 8. 3. 2021, ker terjatev ni bila priglašena v zapuščinskem postopku. Zato tudi iz tega razloga odločitev prvega sodišča, ko je pritožnici kot zakoniti dedinji po subsidiarnem tožilcu naložilo v plačilo sodno takso, ki v zapuščinskem postopku ni bila priglašena, ni pravilna.

8. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbi pritrditi in izpodbijani sklep na podlagi zakonskega pooblastila iz tretjega odstavka člena 402 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) razveljaviti, saj je odločitev v izpodbijanem sklepu nepravilna.