Appeal dismissed: Inheritance tax exemption denied due to property exceeding 48 minimum income units.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Skladno s prvim in drugim odstavkom 12.a člena ZST-1 v zvezi s 27. členom ZSVarPre do oprostitve plačila sodnih taks ni upravičena samska oseba ali družina, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, če premoženje dosega ali presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dedinje za oprostitev plačila sodne takse v znesku 210,00 EUR. Hkrati je odločilo, da se dedinji dovoli obročno plačilo sodne takse v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 30,00 EUR. Plačilni nalog z dne 8. 6. 2021, s katerim je bilo dedinji naloženo, da plača sodno takso v enkratnem znesku je prvostopenjsko sodišče razveljavilo.

2. Dedinja je zoper sklep o zavrnitvi oprostitve sodnih taks vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je nastanjena v Varstveno delovnem centru A. in je prejemnica zgolj nizkega nadomestila za invalidnost, iz katerega se zgolj delno črpa plačilo domske oskrbe. Nadomestilo za invalidnost tako niti ne dosega višine, da bi se z njim v celoti krila domska oskrba, zato preostanek doplačuje Občina B. Jasno je torej, da dedinja nima dovolj denarnih sredstev za plačilo sodne takse, nepremičninsko premoženja pa ni likvidno in dedinji v tej fazi ne pomeni ničesar, saj z njim ne more plačati sodne takse. Morebitna izvršba zaradi neplačane sodne takse bi zanjo pomenila še dodatno eksistenčno stisko.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja. Ne glede na navedeno določbo pa je do celotne oprostitve plačila takse upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Skladno z drugim odstavkom 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni povprečni dohodek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta dohodek znaša 402,18 EUR, njegov dvakratnik pa 804,36 EUR. Dedinja prejema povprečno 554,73 EUR nadomestila za invalidnost. Navedeni znesek je torej nižji od dvakratnika zneska minimalnega dohodka.

5. Skladno s prvim in drugim odstavkom 12. a člena ZST-1 v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), pa do oprostitve plačila sodnih taks tudi ni upravičena samska oseba ali družina, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, če premoženje dosega ali presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR). Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru ugotovilo, da dedinja razpolaga s premoženjem, ki presega navedeni zakonski cenzus, saj je seštevek vrednosti njenega nepremičnega premoženja, ki se upošteva pri presoji (delež dedinje na nepremičninah parc. št. *25, 16 in 99, k. o. ...) 32.674,22 EUR. Če je tako, dedinja ne izpolnjuje pogoja za oprostitev plačila sodnih taks. V pritožbi sicer navaja, da njeno nepremičninsko premoženje ni likvidno, prav to pa je bil tudi razlog, da je sodišče prve stopnje odločilo, da sodno takso plača obročno v sedmih obrokih po 30,00 EUR in hkrati ocenilo, da bo takšno plačilo zmogla. Pri tem je še navedlo, da je približno takšen denarni znesek (okoli 230 EUR), kot znaša sodna taksa, dedinja tudi podedovala.

6. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).