Appeal dismissed; court upheld enforcement against co-owner after proving land registry entries post-enforcement order.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celju dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's order to continue enforcement proceedings against the debtor's co-owned property. The debtor argued that ownership rights were transferred via a gift agreement after the enforcement order began, rendering the enforcement invalid. The court rejected this claim by establishing that the land registry entry for the new ownership took effect on April 17, 2019, strictly after the enforcement order became effective on April 9, 2019. Consequently, the court ruled that the enforcement remained legally permissible as the transfer occurred post-authorization.
Legislator headnote
AI generated143. člen Stvarnopravnega zakonika; 49. člen Stvarnopravnega zakonika: The validity of enforcement against co-owned real estate depends on the chronological sequence of the enforcement order's effectiveness versus the land registry entry for the transfer of ownership, where post-order transfers do not bar enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Dolžnika neutemeljeno navajata, da je bila lastninska pravica na nepremičninah prenesena po začetku izvršilnega postopka in da zato izvršba na nepremičnine ni dovoljena. Bistveno je, kdaj je prišlo do vpisov v zemljiško knjigo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nadaljevalo izvršbo glede ½ nepremičnin zoper hipotekarnega dolžnika. Ugotovilo je, da je pri drugi dolžnici solastni ½ nepremičnin tekom postopka prišlo do vknjižbe lastninske pravice na A. A. z začetkom učinkovanja vpisa 17. 4. 2019. To je po zaznambi sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper drugo dolžnico z dne 2. 4. 2019 z začetkom učinkovanja zaznambe 9. 4. 2019.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da je bila na nepremičninah lastninska pravica prenesena na podlagi darilne pogodbe z dne 26. 3. 2019 v notarskem zapisu SV 146/19. Lastninska pravica je bila prenesena po začetku izvršilnega postopka, kar pomeni, da izvršba na nepremičnine ni dovoljena. Hipotekarni dolžnik ni bil v poslovni zvezi z upnikom, niti kot porok niti kot zastavitelj, zato terjatve do njega ne obstajajo.
3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom 6. 3. 2019 in je na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 8. 4. 2019 pridobil zastavno pravico na nepremičninah. Dolžnika sta šele 17. 4. 2021 (prav: 2019) predlagala vknjižbo spremembe lastninske v zemljiški knjigi ter sta z darilno pogodbo očitno poskušala preprečiti upniku, da bi se poplačal s prodajo nepremičnin, saj sta se zavedala, da njuno premoženje ne zadošča za poplačilo dolga.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Dolžnika neutemeljeno navajata, da je bila lastninska pravica na nepremičninah prenesena po začetku izvršilnega postopka in da zato izvršba na nepremičnine ni dovoljena. Bistveno je, kdaj je prišlo do vpisov v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je te ugotovilo in jih dolžnika ne izpodbijata: zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe na nepremičnine je začela učinkovati 9. 4. 2019, vpis lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe pa je začel učinkovati kasneje, z dnem 17. 4. 2019. V skladu s 143. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) hipoteka nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo. Podobno velja za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom. Na podlagi 49. člena SPZ se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Dolžnika sta tovrstne trditve že podala v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z njunimi nepremičninami in sodišče prve stopnje jih je v tem delu zavrnilo s pravnomočnim sklepom z dne 9. 10. 2020.
6. Pritožbene navedbe, da hipotekarni dolžnik ni bil v poslovni zvezi z upnikom kot porok in da zato terjatve ne obstajajo, niso pravno pomembne. Iz spisa ni razvidno, da bi hipotekarni dolžnik vložil ugovor zoper izpodbijani sklep.
7. O ostalih navedbah, da že poteka izvršba na druge nepremičnine dolžnikov, iz katerih bo terjatev poplačana, da gre za izvršbo na dom hipotekarnega dolžnika ter da naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali opravi izvršbo na drugi nepremičnini, odloča sodišče prve stopnje.
8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
9. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).