Supreme Court denies leave for appeal on denationalization restitution claim regarding property return conditions.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za določitev odškodnine na podlagi 73. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) za deleže do 1/24 upravičenki A. A., 1/24 upravičencu B. B. in 1/4 upravičenki C. C. v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine, ki predstavlja 16238/39700 poslovnega prostora v pritličju in kleti objekta na naslovu ..., Ljubljana, v izmeri 379 m², in navedenemu deležu poslovnega prostora pripadajoči del skupnih prostorov, delov in naprav ter ustrezni delež stavbnega zemljišča na parc. 2718 in 2719, k. o. ...

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in sklep spremenilo tako, da predlagateljici pripada odškodnina za delež do 1/24 upravičenki A. A., delež do 1/24 upravičencu B. B. in delež do 1/4 upravičenki C. C. v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine v višini 93.188 EUR v obliki obveznic, skupaj z obrestmi, kot se obrestuje odškodnina, določena v obveznicah, od 18. 3. 2009 dalje, v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe.

3. V obravnavani zadevi predlagateljica od nasprotnega udeleženca zahteva plačilo odškodnine v obliki obveznic na podlagi 73. člena ZDen, ker je nepremičnino, ki jo je pridobila odplačno, na podlagi denacionalizacijskih odločb upravičencem vrnila v naravi. Ker nasprotni udeleženec vztraja, da je bila nepremičnina vrnjena tudi osebam, ki niso izpolnjevale pogojev državljanstva in torej niso bile upravičene do vračila, je bistveno vprašanje vezanosti na upravno odločbo.

4. Zoper drugostopenjski sklep je nasprotni udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 6. 10. 2021 odločilo v isti zadevi ter glede istega spornega vprašanja v nasprotju s svojo predhodno odločitvijo iz sklepa z dne 26. 8. 2020, svoje odločitve pa ni vsebinsko obrazložilo oziroma jo je obrazložilo pomanjkljivo in nezadostno?

(2) Ali je pravno naziranje Višjega sodišča v Ljubljani iz sklepa z dne 6. 10. 2021 o udeležbi stranke v postopku v nasprotju s stališčem in odločitvijo Ustavnega sodišča RS v zadevi Up 39/95, čeprav se na to sklicuje?

(3) Ali vsebina javne listine, ki jo je izdal upravni organ, veže sodišče pri odločitvi?

(4) Ali je sodišče kršilo določbe postopka s tem, ko je nasprotnemu udeležencu naložilo dokazovanje dejstev, ki bi jih moral dokazovati predlagatelj (mišljeno je državljanstvo bivših lastnikov in obstoj ovir za vrnitev v naravi)?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).