Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1885/2021 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1885.2021 AI generated

Court dismisses appeal where court fee is calculated by summing non-monetary claim values per ZPP Art. 44.2.

Case Number VSL Sklep II Cp 1885/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the plaintiff's appeal against a court fee assessment order issued by the first-instance court. The plaintiff argued that the fee should be based on a single claim value of 21,000 EUR rather than the sum of three identical claims totaling 63,000 EUR. The court ruled that for non-monetary claims, the value stated in the complaint is decisive, and since multiple claims exist in the same proceeding, their values must be aggregated to determine the total fee liability.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 19. člena Zakona o sodnih taksah; drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku: Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, in se vrednosti več spornih predmetov v istem postopku seštejejo.

Keywords

AI generated
court fee assessment non-monetary claims value of claim aggregation of claims Zakon o sodnih taksah Zakon o pravdnem postopku appellate review

Cited Legislation

AI generated
19. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1)
44. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Takrat, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin ugovor zoper svoj plačilni nalog z dne 30. 8. 2021, s katerim je od tožnice zahtevalo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev (pravilno: spremembo) izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče je napačno odmerilo sodno takso. Ta znaša 621,00 EUR in ne 1.227,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 19. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka. Za ugotavljanje te vrednosti se po drugem odstavku 19. člena ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

5. Tožnica s tožbo hkrati uveljavlja troje nedenarnih zahtevkov. Vsakega od njih je sama ovrednotila z zneskom 21.000,00 EUR. Po drugem odstavku 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je takrat, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Ker se po 20. členu ZST-1 vrednosti več spornih predmetov v istem postopku na isti stopnji seštejejo, je sodišče prve stopnje pri odmeri tožničine taksne obveznosti pravilno izhajalo iz zneska 63.000,00 EUR. Odmero dolgovane sodne takse je v razlogih izpodbijanega sklepa tudi natančno, pregledno in pravilno obrazložilo.

6. Zmotno in brez pravne podlage je pritožbeno stališče, da bi bilo treba pri odmeri sodne takse izhajati le iz vrednosti enega zahtevka (21.000,00 EUR). Če pritožba morda meri na določilo drugega odstavka 41. člena ZPP, po katerem je takrat, kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka, pa se tožnica pritožuje v svojo škodo. Tako odmerjena taksa bi resda znašala 621,00 EUR. Ker pa tožnica zoper toženca uveljavlja tri zahtevke v enaki vrednosti, bi njena tako izračunana taksna obveznosti znašala 1.863,00 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je tožničin ugovor zavrnilo. Tožničina taksna obveznost je namreč nastala (vsaj) v takšni višini, kot je bila določena z izpodbijanim plačilnim nalogom.

8. Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).