Inadmissible appeal by non-heir against inheritance deed lacking standing under inheritance law provisions.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal as inadmissible because the appellant was not a legal heir or holder of inheritance rights. Although the appellant claimed a settlement agreement with the heir regarding a debt, the court found she had no direct legal interest in the inheritance deed itself. Consequently, the court ruled that only heirs, legatees, or those asserting specific inheritance rights possess standing to challenge such a deed.
Legislator headnote
AI generatedZD 175. člen; ZPP 333. 1. odst. 3. člen; 366. 1. odst. 3. člen; 365. 2. točka; 343. 4. odst. 2. člen: An appeal against an inheritance deed is inadmissible if the appellant is not a legal heir, legatee, or another person asserting a right derived from the estate.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino sodijo denarna sredstva na računu pri Banki d. d., neizplačani pokojninski prejemki in terjatev do A. d. o. o. v višini 5.177,23 EUR ter za dediča razglasilo zapustnikovega sina.
2. Pritožnica v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep prejela 16. 11. 2021, ko je bila na njem že klavzula o pravnomočnosti. V pravdi, ki je tekla zaradi spora o obsegu zapuščine med dedičem in njo, je bila sklenjena sodna poravnava. Pri njej je kot sopodpisnik sodelovala družba A. d. o. o. Dogovorili so se, da družba kot zapustnikov dolžnik vrne posojilo tako, da del dolga v višini 2.565,37 EUR izroči pritožnici in je na ta način poravnan dedičev dolg do pritožnice iz naslova pravdnih stroškov, ostali del pa plača dediču. Terjatev, ki po izreku sklepa sodi v zapuščino, je torej že poravnana. Da ne bi prišlo do nerazumevanja sklepa o dedovanju in bi dedič še uveljavljal navedeno terjatev, predlaga, naj se sklep o dedovanju spremeni tako, da terjatev ne bo več navedena ali da se doda, da je že poravnana.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Ob subsidiarni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ima podlago v 163. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), smejo pritožbo zoper sklep o dedovanju vložiti stranke zapuščinskega postopka (prvi odstavek 333. člena in prvi odstavek 366. člena ZPP). Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD).
5. Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Njena pritožba zato ni dovoljena.
6. Ker je že iz navedenega razloga treba pritožbo zavreči, se pritožbeno sodišče ne izreka o pomena dejstva, da je bila pritožba vložena po ugotovitvi pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
7. Ker pritožba ni dovoljena, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo (2. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 163. členom ZD).