Appeal dismissed; court upheld involuntary placement in protected ward due to severe mental illness and inability to care for self.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu (SVZ), to je oddelek, kjer so osebe nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: 1) če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; 2) če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; 3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 4) če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; 5) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči; 6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Našteti pogoji morajo biti podani kumulativno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da nasprotni udeleženki omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (točka I izreka) in ji podaljšalo zadržanje v varovanem oddelku Doma starejših občanov X za čas enega leta, najdalj do 21. 1. 2023.

2. Zoper II. točko izreka je vložila laično pritožbo nasprotna udeleženka. Meni, da je sama sposobna skrbeti zase v domačem okolju. Moški, za katerega sodišče navaja, da je skrbel zanjo, ni bil njen mož, pač pa je prišel za en dan po internetu, drugače pa je živel drugje, z drugimi osebami. A. A., ki je bil zares njen mož, že dolgo ni videla. Veliko je med drugim urejal stečajni postopek v podjetju, kjer je bil zaposlen. Meni, da ni umrl, živi v ... z eno žensko, ki nje ni marala in ima z njo sina. Sodišče prosi, da odloči, da ne potrebuje več namestitve na varovanem oddelku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep skladno s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.

5. V varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu (SVZ), to je oddelek, kjer so osebe nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka drugega člena ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: 1. če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; 2. če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; 3. če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 4. če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; 5. če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči; 6. če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Našteti pogoji morajo biti podani kumulativno. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi navedeni zakonski pogoji za nadaljnje zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda.

6. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju nasprotne udeleženke in telefonskem pogovoru z njeno hčerko, skupaj z izvedenko psihiatrične stroke in odvetnikom nasprotne udeleženke vpogledalo v zdravstveno dokumentacijo nasprotne udeleženke, nato pa je izvedenka podala mnenje in ga skrbno strokovno utemeljila. Odvetnik nasprotne udeleženke na mnenje izvedenke ni imel pripomb. Izvedenka je pojasnila, da gre pri nasprotni udeleženki za hudo, kronično duševno motnjo - paranoidno obliko shizofrenije, ki dolga leta ni bila zdravljena, zato je prišlo do kronifikacije in hudo motene presoje realnosti. Je nekritična do svoje bolezni in ima povsem nerealno predstavo o svojih zmožnostih za samostojno življenje. Sama ni sposobna skrbeti zase. Razgovor s hčerko, zdravniška in druga listinska dokumentacija ter fotografije stanovanja nasprotne udeleženke v spisu ugotovitve in mnenje izvedenke potrjujejo. Za nasprotno udeleženko je več let skrbel mož, vse druge ljudi, vključno s hčerkama, je odklanjala, tako da že več let, razen z možem, ni imela stika z nikomer. Ko mož zaradi bolezni ni mogel več skrbeti zanjo, je zanemarila prehrano, osebno higieno, red in čistočo v stanovanju, bila je brez sredstev za življenje, dvajset let ni bila pri nobenem zdravniku niti zobozdravniku. Njeno zdravje je bilo tako hudo ogroženo, da je bila potrebna hospitalizacija. V tem času je mož umrl. Ko je bilo akutno zdravljenje nasprotne udeleženke končano, je bila s sklepom sodišča nameščena v varovani oddelek DSO, saj ni bila sposobna poskrbeti sama zase. Tako kot v pritožbi, je nasprotna udeleženka tudi na zaslišanju izražala željo, da bi samostojno živela doma, vendar na konkretna vprašanja ni znala pojasniti kako in je zanikala težave z duševnim zdravjem. Ugotovljeno je, da sama terapije ne jemlje, zdravniško in vsako drugo pomoč pa odklanja. Podatki o njenem predhodnem življenju dokazujejo, da ni sposobna skrbeti zase in za svoje koristi. Brez stalne pomoči in oskrbe bi bilo ponovno ogroženo njeno zdravje in življenje. Milejše oblike pomoči (nadzorovana obravnava, ambulantno zdravljenje) v opisanih okoliščinah ne pridejo v poštev.

7. Da ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti, je razvidno tudi iz pritožbe. Dejstvo je namreč, da je več let živela sama z možem in da je mož novembra 2020 umrl.

8. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Razloge za odločitev je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo in jim višje sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbo je zato treba kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).