Appeal dismissed; defense failed to prove police obtained confession without proper legal warning.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pritožniki bi morali vsaj na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkazati svoje trditve, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki vzbujajo sum v resničnost uradnega zaznamka, čemur pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso zadostili.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev dokazov z dne 31. 8. 2021.

2. Zoper sklep so pritožbo vložili obdolženčevi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokaza ugodi, podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu med drugim zapisalo, da lahko sodišče v tej fazi postopka upošteva obrambna zatrjevanja le v primeru, če bi bilo že na prvi pogled jasno, da gre za nedovoljen dokaz. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da takšno stališče ni pravilno in ga pritožniki utemeljeno grajajo. Že določba drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) določa dolžnost preiskovalnega sodnika, da po uradni dolžnosti ali na predlog stranke iz spisa izloči nedovoljene dokaze takoj, ko ugotovi, da gre za takšne dokaze. Tako ravna tudi glede obvestil, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil pravilno poučen, če jih ni že prej izločil državni tožilec. Sodišče mora tudi v fazi preiskave paziti na morebitne nezakonito pridobljene dokaze in jih, če ugotovi, da so bili pridobljeni na takšen način, iz spisa izločiti, ne pa tako ravnati zgolj v primeru očitno oziroma na „prvi pogled“ nezakonitih dokazov.

5. Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je predlog zagovornikov za izločitev uradnega zaznamka o izjavi osumljenca neutemeljen, takšni odločitvi pa pritrjuje tudi sodišče druge stopnje.

6. Zagovorniki v pritožbi ponavljajo stališče iz predloga za izločitev dokazov, da je obdolženec kot osumljenec policiji podal izjavo, ne da bi mu bil dan pravni pouk. Navajajo, da policist uradnega zaznamka o izjavi osumljenca ni pisal hkrati ob dajanju izjav osumljenca, temveč ga je napisal brez njegove navzočnosti na podlagi izjav, ki jih je tekom celotnega policijskega postopka obdolženec dajal vsem policistom, ki so se z njim pogovarjali, obdolženec pa je nato v podpis prejel že sestavljen uradni zaznamek in ga niti ni prebral.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v predmetnem uradnem zaznamku o izjavi osumljenca z dne 5. 12. 2019 izrecno naveden (in slogovno poudarjen) pravni pouk osumljencu, njegova izjava, da si ne bo vzel zagovornika in da je pravni pouk razumel, na koncu pa še navedba, da je bil uradni zaznamek prebran in da je bila osumljencu vročena kopija le tega, kar je tedaj osumljeni potrdil s svojim podpisom. Iz uradnega zaznamka ne izhaja, da bi bila izjava obdolženca pridobljena v nasprotju s procesnimi pravili kazenskega postopka, pri čemer je uradni zaznamek sestavljen v skladu z določbo šestega odstavka 148. člena ZKP. Brez uspeha so pritožbene navedbe, da ima policija vnaprej pripravljene obrazce s tipično vsebino, ki je policist ne bo spreminjal, ter da vsebina obrazca ne odraža enakosti z dejanskim stanjem. V predmetnem uradnem zaznamku so zabeleženi vsi potrebni podatki, ki se nanašajo prav na obravnavano kaznivo dejanje in obdolženega A. A., med drugim pa tudi datum zbiranja obvestil, točna ura, ko je bil obdolžencu podan pravni pouk ter ko se je začelo zbiranje obvestil, navzoče osebe ter ura zaključka. Obdolženec je uradni zaznamek podpisal na vsaki strani, skupaj štirikrat, ob tem pa ni podal nobenih pripomb. Prav tako ni mogoče spregledati, da morebitne neresnične vsebine uradnega zaznamka ali nezakonitega policijskega postopanja ni omenil niti kasneje v predkazenskem postopku niti ob podajanju svojega zagovora na začetku sodne preiskave, ko je že imel tudi strokovno pomoč zagovornika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tudi iz drugih podatkov spisa ne izhajajo nobene okoliščine, ki bi nakazovale na nepravilnosti pri postopanju policije.

8. Pritožbeno zatrjevanje ob sklicevanju na izjavo obdolženca, vloženo s predlogom za izločitev dokazov po koncu vseh preiskovalnih dejanj, da obdolženec ni bil poučen, da je izjave dajal različnim policistom in da uradnega zaznamka ni prebral, nima nikakršne podlage v podatkih spisa in izrecno nasprotuje vsebini listine, ki jo je obdolženec sam večkrat lastnoročno podpisal. Pritožniki bi morali vsaj na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkazati svoje trditve, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki vzbujajo sum v resničnost uradnega zaznamka, čemur pa, glede na zgoraj navedeno, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso zadostili. Obramba s svojimi navedbami ni uspela vzbuditi dvoma v zakonitost dokaza ter vsaj zaenkrat ni uspela izkazati minimalne verjetnosti, da obdolženec pred podajo izjave ni bil poučen, kar bi od sodišča terjalo dodatno razčiščevanje okoliščin z zasliševanjem policista.

9. Zagovorniki nadalje izpostavljajo zapis sodišča prve stopnje, da je bila vsebina uradnega zaznamka obdolžencu na koncu prebrana, ter v zvezi s tem poudarjajo, da bi moral biti obdolženec seznanjen s pravicami že pred podajo izjave. Zapis prvostopenjskega sodišča o branju uradnega zaznamka pritožniki očitno napačno razumejo. Ugotovitev, da je bila obdolžencu prebrana vsebina uradnega zaznamka, ne pomeni, da je bil obdolžencu šele po koncu izjave podan pravni pouk. Smisel branja uradnega zaznamka seveda ni v tem, da se obdolžencu tedaj preberejo pravice, temveč v tem, da lahko obdolženec preveri, ali je vsebina zapisanega uradnega zaznamka korektna in pravilna. V predmetnem uradnem zaznamku je zapisano, da je bil obdolženec seznanjen s svojimi pravicami (neposredno) pred začetkom zbiranja izjave, takšni vsebini uradnega zaznamka pa je obdolženec, ko mu je bil ta predložen in prebran, pritrdil s podpisom brez pripombe.

10. Brezpredmetne so tudi pritožbene trditve, da ni dovolj, če je bil obdolženec poučen že ob prijetju, na kar naj bi se sklicevalo sodišče prve stopnje. V izpodbijanem sklepu je prvostopenjsko sodišče ob povzemanju spisovne dokumentacije zgolj omenilo, da je bil obdolženec pridržan ter o tem poučen, ni pa zavzelo stališča, da bi bilo to dovolj za kasnejše zbiranje izjave od osumljenca.

11. Sodišče druge stopnje glede na vse navedeno zaključuje, da pritožbeni razlogi obdolženčevih zagovornikov niso podani in ker ob preizkusu po uradni dolžnosti v skladu z določbo petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.