Appeal against detention order dismissed; psychiatric expert opinions cannot be weighed before trial.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

V trenutni fazi kazenskega postopka, ko sodišče odloča o utemeljenosti pripora, ni mogoče dokazno ocenjevati različne ugotovitve izvedencev psihiatrične stroke. Vrednotenje in tehtanje dokazne vrednosti teh dokazov ter njihova dokončna dokazna ocena bo v skladu s procesnimi pravili lahko prepuščena le fazi kazenskega postopka po opravljeni glavni obravnavi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Na podlagi določbe drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), je senat sodišča prve stopnje dva meseca po zadnjem preizkušanju pripora ugotovil, da so še vedno podani razlogi za pripor zoper obtoženega G. D. Obtoženi se nahaja v priporu od 14. 3. 2021 od 6.52 ure dalje iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pravnomočno je obtožen kaznivega dejanja umora po 1. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in poskusa kaznivega dejanja umora po 1. točki 116. člena v zvezi s 34. členom KZ-1.

2. Zoper ugotovitveni sklep o priporu se je pravočasno pritožila obtoženčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zagovornica meni, da je pripor zoper obtoženega neprimeren ukrep, ki ne bo odpravil njegove ponovitvene nevarnosti. Slednjo bi bilo mogoče odpraviti le z ustreznim zdravljenjem obtoženca v forenzičnem psihiatričnem zavodu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V aktualni pritožbi pritožnica izpodbija le subjektivno komponento obtoženčeve ponovitvene nevarnosti. Kritično primerja izvedenski mnenji psihiatrične stroke dr. B. A. in prof. dr. P. P. pri Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sklicuje pa se tudi na dognanja klinične psihologinje dr. S. Š. in poudarja, da v teh izvedenskih mnenjih ne gre le za majhne razlike, do katerih lahko pride zaradi drugačnih metod dela izvedencev, pač pa si mnenji izvedencev psihiatrične stroke tako nasprotujeta, da ni mogoče narediti zaključka o psihičnem stanju obtoženca v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj, kar naj bi bila podlaga za oceno in obstoj subjektivnih okoliščin njegove ponovitvene nevarnosti.

5. Sodišče druge stopnje povzetim pritožbenim navedbam ne pritrjuje. Subjektivno plat obtoženčeve ponovitvene nevarnosti v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP predstavljajo njegove osebnostne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi v primeru izpustitve na prostost ponovil kaznivo dejanje, ali dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Ne gre za odpravo obtoženčeve ponovitvene nevarnosti v smislu kot ga prikazuje pritožnica, ampak predvsem za preprečitev obtožencu, da bi ponovil kaznivo dejanje ali dokončal poskušeno kaznivo dejanje. Pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa je senat prvostopenjskega sodišča nanizal številne subjektivne okoliščine, t. j. obtoženčeve osebnostne lastnosti, ki ga delajo ponovitveno nevarnega. Upravičeno je izpostavil še zlasti njegovo odvisnost od prepovedanih drog ter neurejene življenjske razmere. Očita se mu, da naj bi kaznivi dejanji storil na zahrbten način, pri tem pa izkazal veliko stopnjo agresivnosti, brutalnosti, zavržnosti in nekritičnosti. Kot dolgoletni odvisnik od prepovedanih drog se je zoper odvisnost že večkrat neuspešno zdravil. Res obtoženi doslej še ni bil obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj, vendar kot pravilno poudarja prvo sodišče, ostale okoliščine storjenih kaznivih dejanj že same po sebi utemeljujejo zaključek o njegovi izraziti ponovitveni nevarnosti.

6. V trenutni fazi kazenskega postopka, ko sodišče odloča o utemeljenosti pripora, ni mogoče dokazno ocenjevati različne ugotovitve izvedencev psihiatrične stroke. Vrednotenje in tehtanje dokazne vrednosti teh dokazov ter njihova dokončna dokazna ocena bo v skladu s procesnimi pravili lahko prepuščena le fazi kazenskega postopka po opravljeni glavni obravnavi. Zato sodišče druge stopnje zavrača pritožbeni očitek o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede obtoženčeve ponovitvene nevarnosti.

7. Glede pritožbenega predloga zagovornice, da naj bi se pripor zoper obtoženca izvajal v forenzičnem psihiatričnem zavodu velja ponoviti zaključke pritožbenega sodišča iz sklepov z dne 30. 9. 2021, opr. št. I Kp 13781/2021 ter z dne 23. 11. 2021, opr. št. I Kp 13781/2021. Obtožencu je v priporu v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora v ... nudena vsa potrebna zdravstvena oskrba. V tej zvezi je bil od 18. 3. 2021 do 30. 3. 2021 tudi hospitaliziran v Enoti za forenzično psihiatrijo v M. in bil kasneje premeščen v pripor, saj razlogov za nadaljnjo nastanitev v navedeni ustanovi ni bilo.

8. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.