Appeal dismissed; minor value disputes allow only absolute procedural violations for appeal. Appeal dismissed; minor value disputes permit only absolute procedural violations. Appeal dismissed; minor value disputes require absolute procedural violations.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Neizvedba dokaznega predloga z zaslišanjem strank sama po sebi ne more pomeniti v sporu majhne vrednosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Glede zatrjevanih kršitev v smeri krajevne nepristojnosti je v sporu majhne vrednosti upoštevna le absolutna kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (če je sodišče na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je stvarno ali krajevno pristojno).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, (I.) da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki (tožnici) 3.695,56 EUR s pripadki, ki so podrobneje opredeljeni v I. točki izreka izpodbijane sodbe, 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.1.2020 dalje do plačila in (II.) 981,23 EUR pravdnih stroškov, slednjih v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo odstopi pristojnemu sodišču. V pritožbi izpostavlja, da sta zakonita zastopnika pravdnih strank sklenila dogovor o odložitvi plačila dokler toženka ne pridobi ustreznih finančnih sredstev. Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank, s katerim bi toženka dokazala obstoj tega dogovora. V pritožbi se v izogib ponavljanju toženka sklicuje na vse svoje dosedanje navedbe v pripravljalnih vlogah in drugih dokazih. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker Okrožno sodišče v Celju v obravnavani zadevi ni pristojno. Po uradni dolžnosti bi se sodišče moralo izreči za nepristojno, saj iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju in Aneksa k pogodbi izhaja dogovor, da je pristojno sodišče v Ljubljani. Listine je k dopolnitvi tožbe predložila tožnica, ki bi se morala zavedati, da vlaga tožbo pri nepristojnem sodišču. Na nepristojnost je toženka opozorila na prvem naroku pred začetkom obravnave in na sami obravnavi, vendar tega v zapisniku ni.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje. Prav tako je pritožba samostojno pravno sredstvo, zato je neupoštevno (pavšalno) pritožbeno sklicevanje na vse svoje navedbe v drugih vlogah in dokazih, ki niso del pritožbe.

6. Zatrjevanje obstoja dogovora o odlogu plačila je upoštevaje zgoraj navedeno nedopusten pritožbeni očitek v smeri zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Neizvedba dokaznega predloga z zaslišanjem strank sama po sebi ne more pomeniti v sporu majhne vrednosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je nenazadnje v izpodbijani opredelilo utemeljene razloge za neizvedbo predmetnega dokaza, ki s pritožbo niti niso grajani.

7. Glede zatrjevanih kršitev v smeri krajevne nepristojnosti je v sporu majhne vrednosti upoštevna le absolutna kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (če je sodišče na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je stvarno ali krajevno pristojno). Iz podpisanega zapisnika o glavni obravnavi ne izhaja, da je toženka ugovor v tej smeri na glavni obravnavi podala, zato so njene pritožbene trditve v tej smeri neizkazane in neutemeljene. Zavoljo celovitega odgovora na pritožbo velja še dodati, da tožnica ni dolžna vložiti tožbe pred krajevno pristojnim sodiščem, da se sodišče sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le v primerih izključne krajevne pristojnosti (op. in se torej ne sme po uradni dolžnosti izreči za nepristojno ob dogovorjeni krajevni pristojnosti) in da mora tožena stranka ugovor krajevne pristojnosti, da je še lahko upošteven, podati najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (glej 22. člen ZPP).

8. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

9. Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila.