Appeal dismissed; debtor's financial hardship and installment payment requests rejected as non-legal grounds for execution objection.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Dolžnikove ugovorne navedbe ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnik morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.

Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (1. točka izreka) in zavrglo predlog dolžnika za obročno odplačilo dolga (2. točka izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, mu trenutna finančna situacija ne omogoča odplačilo dolga v enem znesku in da je pripravljen dolg odplačati obročno. Ne ve, ali je navedeno dejstvo pravno pomembno, ker ni odvetnik, se pa zaveda, da je njegov ugovor argumentiran in jasno obrazložen. Navedeno dejstvo je relevantno s človeške in ne s pravne strani. Sodišču predlaga, da izvršbo vsaj začasno zaustavi, da poskuša v tem času z upnikom ali odvetniško pisarno doseči dogovor o obročnem odplačilu dolga. Varnostni mehanizmi o prekomernem posegu v dolžnikovo premoženjsko sfero ne delujejo, pa tudi banka, si jih tolmači po svoje. Problem je tudi, da sodišče dovoli še rubež na ostale njegove premoženje in je potreben dogovor še z izvršitelji.

3. Upnik v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje

5. Pravna podlaga za odločanje je podana v določbah 53. člena in 61. člena ZIZ. V drugem odstavku 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti dolžnikov ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V primeru, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi (izdan na podlagi upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, za presojo obrazloženosti ugovora zadošča, da dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje (v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 9. 12. 1999, morajo to biti pravno pomembna dejstva, ki bi v morebitni pravdi, če bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka), in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). Kolikor je ugovor dolžnika neobrazložen, sodišče prve stopnje ugovor zavrne (peti odstavek 62. člena ZIZ). Po stališču Ustavnega sodišča RS je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oz. trditvami (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS z dne 11. 1. 2007, št. Up-1130/05-10 in z dne 20. 5. 2008, št. Up-2216/06).

6. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da zaradi manjšega mesečnega dohodka ni mogel plačevati upniku visokih mesečnih zneskov, da je imel s strani sodišča blokiran tekoči račun glede druge izvršilne zadeve, da je hotel nekaj dolga odplačati, ampak je na žalost prišlo do smrtnega primera v družini, kar je velik finančni zalogaj, da izterjevanega zneska ne more plačati v enkratnem znesku in da se upnik ni želel dogovoriti o obročnem plačilu dolga (kar delno ponovno pritožbeno izpostavlja). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedene ugovorne navedbe ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnik morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.

7. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, zato ga je utemeljeno na podlagi petega odstavka 62. člena ZIZ zavrnilo.

8. Sodišče prve stopnje je glede dolžnikove navedbe v ugovoru o njegovem slabem finančnem stanju pravilno pojasnilo, da v izvršilnem postopku že ZIZ določa prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ) in omejitve izvršbe (102. člen ZIZ) ter tudi opredeljuje predmete, ki so izvzeti iz izvršbe (79. člen ZIZ).

O pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZIZ ne vsebuje določb, ki bi urejale oziroma predvidevale obročno plačilo dolga, zato dolžnik sodišču ne more predlagati drugačnega načina odplačila dolga, kot je dogovorjen med strankami, se pa lahko dolžnik v zvezi z obročnim plačilom dolga obrne neposredno na upnika.

10. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno dolžnikov predlog za obročno odplačilo dolga zavrglo.

11. Pojasniti pa je tudi, da sodišče ne more po uradni dolžnosti začasno ustaviti izvršbe, v primeru, če se upnik in dolžnik izvensodno dogovarjata o obročnem plačilu izterjevane terjatve, kot pritožbeno predlaga dolžnik, saj za tovrstno odločitev v ZIZ ni podlage. ZIZ namreč opredeljuje ustavitev postopka izvršbe samo v primeru upnikovega umika predloga za izvršbo (43. člen ZIZ) ali po uradni dolžnosti v drugih primerih, ki so določeni v ZIZ, ali če je izvršili naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti (prvi odstavek 76. člena ZIZ).

12. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

13. Upnik ni upravičen do povrnitve stroškov priglašenih v odgovoru na pritožbo, saj ta za rešitev te pritožbene zadeve ni bil potreben, zato tudi strošek ni bil potreben za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).