Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request due to lack of safety provision scope.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Institut prenosa pristojnosti ni ustrezno sredstvo za zagotavljanje varnosti državljanov v Republiki Sloveniji. Za varnost je treba in bo treba poskrbeti drugače, učinkoviteje, osredotočeno, a vse to že presega domet odločanja o predlogu po 67. členu ZPP. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelji in nasprotni udeleženec so otroci pokojnega A. A., ki je umrl ... 2022. Med njimi je spor o tem, na kakšen način pokopati pokojnega očeta. Nasprotni udeleženec ga želi upepeliti ter raztrositi pepel v Ljubljani, predlagatelji predlagajo pokop na klasičen način v krsti in sicer na pokopališču v Trnju.

2. Okrajno sodišče v Lendavi, kjer je zadeva v teku, je 22. 2. 2022 s sklepom N 4/2022 izdalo začasno odredbo, s katero je Pogrebnemu zavodu Žale naložilo, naj ustavi upepelitev pokojnega A. A.

3. Nasprotni udeleženec je na sodišče naslovil vlogo, v kateri predlaga prenos pristojnosti na sodišče v Ljubljani. V vlogi in njeni dopolnitvi pojasnjuje, da živi v Ljubljani. Hkrati zagovarja svobodno voljo glede izbire načina pokopa. Pojasnjuje, da je z brati v sporu. Trdi, da mu grozijo s smrtjo. Iz navedenega razloga meni, da se obravnave v Lendavi ne more udeležiti, saj se počuti ogroženega.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

6. Drugi tehtni razlogi so odprt pravni pojem, ki je v sodni praksi večinoma napolnjen z razlogi, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. To seveda ne pomeni, da pojem drugih tehtnih razlogov ne bi mogel zajeti tudi drugih okoliščin, ki bi po razumni presoji nalagali Vrhovnemu sodišču, da pristojnost za odločanje v konkretni zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče.

7. Nasprotni udeleženec svoj predlog utemeljuje z občutkom ogroženosti. Trdi, da bi se ga predlagatelji lahko fizično lotili, če bi prišel na Okrajno sodišče v Lendavi.

8. Podobnega primera v sodni praksi Vrhovnega sodišča ni najti. Tako je treba iz samega izhodišča pretehtati, ali krajevna umeščenost postopka pred Okrajnim sodiščem v Lendavi nasprotnemu udeležencu bistveno otežuje uresničevanje pravice do sodnega varstva in zato vanjo že posega. Na prvi pogled se zdi, da je v resnici tako. Gre namreč za vprašanje varnosti nasprotnega udeleženca. A preden bi Vrhovno sodišče špekuliralo o tem, ali je nasprotni udeleženec resnično ogrožen s strani predlagateljev, se je treba vprašati, ali ga ogroža izvajanje procesnih dejanj na Okrajnem sodišču v Lendavi, ali pa bi bili domnevni razlogi njegove ogroženosti zgolj v navidezni zvezi z vodenjem postopka pred Okrajnim sodiščem v Lendavi.

9. Na sodišču mora biti poskrbljeno za varnost, naj se postopek vodi pred Okrajnim sodiščem v Lendavi ali pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Tu bojazni ne bi smelo biti. Drugo vprašanje pa je, ali sam pristop na sodišče ogroža varnost nasprotnega udeleženca. V primeru, če bi bil odgovor pritrdilen, je treba za varnost nasprotnega udeleženca v pravni državi nedvomno poskrbeti. Zagotavljanje varnosti ni v rokah Vrhovnega sodišča, marveč policije. Tako je očitno, da institut prenosa pristojnosti ni ustrezno sredstvo za zagotavljanje varnosti državljanov v Republiki Sloveniji. Za varnost je treba in bo treba poskrbeti drugače, učinkoviteje, osredotočeno, a vse to že presega domet odločanja o predlogu po 67. členu ZPP. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.