Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cpg 664/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CPG.664.2021 AI generated

Appeal dismissed; 'immediately' allows reasonable time for corporate internal processing after debt settlement.

Case Number VSL Sklep I Cpg 664/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the appeal against a first-instance ruling that ordered the defendant to pay the plaintiff's legal costs. The defendant argued that the plaintiff failed to withdraw the lawsuit 'immediately' after receiving partial payment, claiming a delay caused further costs. The court held that 'immediately' is a legal standard requiring reasonable consideration of the plaintiff's internal organizational needs, particularly for a formalized corporate entity, and found a three-day window sufficient.

Legislator headnote

AI generated

158. člen ZPP; 365. člen ZPP: The term 'immediately' in the context of withdrawing a lawsuit does not mean the same or next instant but requires the court to reasonably consider the time necessary for the opposing party's internal organization, especially for legal persons with formalized operations.

Keywords

AI generated
withdrawal of lawsuit legal costs allocation reasonable time standard corporate internal organization ZPP procedural law partial debt settlement appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pri določitvi dopustnega časovnega okvirja v pravnem standardu "takoj" je treba v razumni meri upoštevati tudi običajen zamik časa, ki je nujno potreben zaradi notranje organizacije stranke, zlasti če gre za pravno osebo s sistematiziranim in formaliziranim poslovanjem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek zaradi umika tožbe ustavilo (I.) in toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 2.204,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II.).

2. Zoper sklep o stroških se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi oziroma spremeni tako, da razliko med priznanimi stroški tožeče stranke in priznanimi stroški tožene stranke po pobotanju naloži v plačilo tožeči stranki. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in višjemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je plačilo stroškov tožeče stranke naložilo toženi stranki na podlagi 158. člena ZPP. Ugotovilo je, da je tožeča stranka tožbo umaknila zato, ker ji je tožena stranka terjatev poravnala v dogovorjenem delnem znesku (230.000,00 EUR).

5. Pritožba ugovarja odločitvi prvostopnega sodišča in navaja, da tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj, kot ji to nalaga 158. člen ZPP, zato se je tožena stranka morala odzvati na poziv sodišča, da odgovori na vlogo tožeče stranke v roku, ki je potekel pet dni po izpolnitvi. Meni, da je upravičena do povrnitve stroškov za vlogo z dne 8. 6. 2021, ker tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi.

6. 158. člen ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pojma "takoj" ne gre razumeti dobesedno, tj. isti oz. naslednji hip po izpolnitvi, pač pa predstavlja pravni standard, ki ga mora v vsakem posamičnem primeru napolniti sodišče. Kot že sama pritožba navaja, namen določbe prvega odstavka 158. člena ZPP ni v pretirano ozki in posledično nerazumno strogi določitvi časovnega obdobja, ki bi ga še bilo mogoče subsumirati pod termin "takoj", pač pa je njen namen preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov (I Cpg 1577/2013). Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da so v obdobju med delno izpolnitvijo tožene stranke (dne 3.6.2021) in umikom tožeče stranke (21. 6. 2021) toženi stranki nastali nadaljnji pravdni stroški, saj je dne 8. 6. 2021 vložila pripravljalno vlogo v odgovor na vlogo tožeče stranke. Tega dne se je namreč iztekel 15 dnevni rok za odgovor na podlagi poziva sodišča, ki je bil toženi stranki vročen dne 24. 5. 2021.

7. Nesporno med strankama je še, da sta dne 14. 4. 2021 sklenili dogovor o poravnavi dolga, s katerim se je tožena stranka zavezala, da bo terjatev tožeče stranke poravnala v višini 230.000,00 EUR do 14. 5. 2021. Tožena stranka je znesek 230.000,00 EUR plačala po izteku tega roka, dne 3. 6. 2021 (v četrtek). Naslednjega dne, v petek 4. junija, je tožena stranka tožečo obvestila, da ji v torek, dne 8. 6. 2021, poteče rok za odgovor na vlogo tožeče stranke in prosila, da tožeča stranka tožbo umakne do ponedeljka 7. 6. 2021 (B 4). Tožeča stranka bi torej morala, da bi preprečila vložitev vloge tožene stranke, tožbo umakniti v dveh delovnih dneh po prejemu plačila (in o tem posebej obvestiti toženo stranko), pri čemer gre za banko, ki posluje in sprejema odločitve po postopkih in na način, kot ga urejajo njeni interni akti. Stališče sodišča iz sklepa I Cpg 423/1999, na katerega se je sklicevala pritožba, "da ni mogoče upoštevati (zamikov časa), ki izvirajo iz notranje organizacije in poslovanja tožeče stranke", je bilo gotovo pravilno v dejanskih okoliščinah tam obravnavanega primera (v katerem je imela tožeča stranka na voljo 14 dni za umik tožbe pred potekom roka za vložitev ugovora tožene stranke zoper izdani sklep o izvršbi). Sodišče se zato v navedeni zadevi z vsebino pojma "takoj" niti ni ukvarjalo. V predmetni zadevi pa je sporno, ali bi lahko oz. bi morala tožeča stranka tožbo umakniti v dveh delovnih dneh po izpolnitvi, (s katero je tožena stranka zamujala, saj bi v skladu z dogovorom morala izpolniti še pred vložitvijo vloge tožeče stranke, na katero je dne 8. 6. 2021 odgovarjala). Pri določitvi dopustnega časovnega okvirja v pravnem standardu "takoj" pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba v razumni meri upoštevati tudi običajen zamik časa, ki je nujno potreben zaradi notranje organizacije stranke, zlasti če gre za pravno osebo s sistematiziranim in formaliziranim poslovanjem. Tridnevni rok (upoštevaje delovne dni) za umik tožbe bi v obravnavnih dejanskih okoliščinah primera še povsem ustrezal pojmu "takoj" iz 158. člena ZPP. Tožeča stranka ga je sicer zamudila, vendar pa zaradi nadaljnjega zamika toženi stranki niso nastali nobeni stroški.

8. Pomembno je opozoriti, da je v konkretnem primeru na dolžino časovnega razmika med izpolnitvijo in hipotetičnim "pravočasnim" umikom, ki bi toženi stranki prihranil stroške nove vloge, odločilno vplivala tožena stranka, da ga je določila ona sama na način, ki je tožeči stranki nudil le malo manevrskega prostora. Toženi stranki je bilo od prejema poziva za odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 21. 5. 2021 znano, da se ji navedeni rok izteče dne 8. 6. 2021 in da mora, če želi preprečiti nadaljnje pravdanje in doseči umik tožbe, dogovorjeni znesek plačati v primernem času pred iztekom tega roka. V takšnem primeru pa je bila tudi tožena stranka dolžna upoštevati notranjo organizacijo in način poslovanja tožeče stranke (da morda dva delovna dneva za sprejem poslovne odločitve v skladu z internimi pravili in postopki, ki jim je treba slediti, ne bo zadostovalo).

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP).