Supreme Court dismisses revision application for failing to clearly state the legal issue and specific procedural error.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog se z odločitvijo v izpodbijani sodbi sploh ne sooča. Ne postavi problematičnega pravnega vprašanja in slednjič, jasno ni niti kateri del sodbe napada. Tak predlog ni procesno ustrezen in ga je treba zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Ta pravda izvira iz škodnega dogodka 11. 10. 2011, ko se je tožnik kot voznik motornega vozila Kawasaki huje poškodoval. Tožnik je od obeh toženk zahteval nerazdelno plačilo odškodnine in sicer 80.000,00 EUR. Zahtevek je po eni strani utemeljeval na Zakonu o obveznem zavarovanju v prometu, ki ureja obveznost prvotoženke za povrnitev škode, ki jo povzroči neznano vozilo. Po drugi strani pa se je opiral na zavarovanje AO Plus in v tem delu zahtevek naperil zoper drugotoženko. Tožnica je zahtevek iz istega škodnega dogodka utemeljevala na pogodbi o nezgodnem zavarovanju.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da podlaga ni izkazana ne glede prvotoženke in ne glede drugotoženke.

3. Zahtevek tožnice na podlagi pogodbe o nezgodnem zavarovanju je zavrnilo zaradi zastaranja.

4. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnikov zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo.

5. Proti pravnomočni sodbi vlagata predlog za dopustitev revizije oba tožnika. Najprej se sklicujeta na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 143/2018 z dne 25. 7. 2019, dalje opisujeta dokazni postopek, nato skleneta: „Ker je sodišče druge stopnje zaradi zmotne uporabe zanemarilo ključne okoliščine iz 352. člena OZ o tem, kdaj sploh je tožnik zvedel za škodo, je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem je predlog za dopustitev revizije utemeljen.“

6. Predlog ni popoln.

7. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oz. neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Predlog, ki temu ne ustreza, sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže.

8. Prav tak primer je podan tudi v obravnavani zadevi. Predlog se z odločitvijo v izpodbijani sodbi pravno sploh ne sooča. Odločbe Vrhovnega sodišča, na katero se golo sklicuje v uvodu, potem z ničemer ne poveže s konkretno odločitvijo. Dalje sploh ni jasno, kateri del izpodbijane sodbe predlog napada. Predlog sicer govori o določbi 352. člena Obligacijskega zakonika (OZ) glede zastaranja, a zaradi zastaranja je bil zavrnjen le zahtevek druge tožnice in še to na podlagi 357. člena OZ, ki velja za zavarovalne pogodbe in ne 352. člena OZ, ki ga brez sleherne utemeljevalne zaslombe navržeta predlagatelja. Predlog, kot rečeno, vlagata oba tožnika, čeprav je bil zaradi zastaranja zavrnjen le tožničin, ne pa tudi tožnikov zahtevek. Slednjič predlagatelja ne ponudita pravnega vprašanja, glede katerega naj bi sodišče revizijo dopustilo. Ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. A tudi tega predlagatelja ne storita.

9. V skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP je torej Vrhovno sodišče predlog zavrglo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).