Supreme Court dismisses review application against costs ruling as procedural step dependent on main case outcome.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog se zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata prva in druga toženka tožnici v roku 15 dni solidarno plačati odškodnino v znesku 13.866,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2017, prva toženka pa mora tožnici v roku 15 dni plačati še odškodnino v znesku 100 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2017 (I. točka izreka). V presežku (v razmerju do obeh toženih strank še solidarno zahtevanih 43.033,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2017) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da mora tožnica v roku 15 dni prvi toženki povrniti 19,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), da mora tožnica v roku 15 dni povrniti drugi toženki 429,05 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka); da morata prva in druga toženka v roku 15 dni solidarno povrniti 1.149,34 EUR pravdnih stroškov tožnici na račun Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka) in da morata prva in druga toženka v roku 15 dni solidarno povrniti 102,55 EUR pravdnih stroškov tožnici na račun Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v točkah II, III, IV, V in VI izreka sodba sodišče prve stopnje. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko pri odmeri stroškov ni upoštevalo uveljavljenega principa ugotavljanja uspeha v pravdi ločeno glede temelja in ločeno glede višine zahtevka? 2) Ali je sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko pri odmeri tožničinih pravdnih stroškov ni upoštevalo sodnih taks, katerih je bila sicer oproščena? 3) Ali je sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko tožnici ni priznalo priglašenih pravdnih stroškov za pritožbo zoper procesni sklep z dne 30. 6. 2020 in sodno takso za pritožbo zoper sklep v znesku 33 EUR? 4) Ali je sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je štelo, da je bila tožnici za ponovljen postopek odobrena brezplačna pravna pomoč na podlagi odločbe o Bpp z dne 18. 10. 2017 in je sodišče posledično tožnici priznalo le 1/2 priglašenih pravdnih stroškov?

4. Predlog ni dovoljen.

5. Predlagateljica z vsemi štirimi postavljenimi vprašanji izpodbija odločitev nižjih sodišč glede stroškov pravdnega postopka. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije v tem delu kot nedovoljen zavrglo 1 skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo. Predlagateljica, ki s predlogom ni uspela, namreč sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 300/2020, II DoR 179/2020, II DoR 151/2020, II DoR 115/2020 in ostale.