Supreme Court dismisses review request regarding EU fund recovery for public procurement violations.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica zahteva od toženke, da ji zaradi kršitve pravil o javnih naročilih v zvezi z dodatnimi gradbenimi deli pri izgradnji Športnorekreacijskega centra Pokljuka vrne neupravičeno prejeta državna in evropska sredstva v znesku 204.403,97 EUR. Pravdni stranki sta 3. 9. 2008 sklenili pogodbo o sofinanciranju, katere predmet je bilo sofinanciranje upravičenih stroškov za izvedbo projekta Športnorekreacijski center Pokljuka, delno iz sredstev EU (85 %), delno iz slovenskega proračuna (15 %). Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna ob prvi reviziji projekta v juniju 2010 ni zaznal kršitev v postopku javnega naročanja. Ob ponovni reviziji projekta v oktobru 2011 je ugotovil, da je toženka kršila določbe Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2) glede naročanja dodatnih del, saj je na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave h gradbeni pogodbi sklenila več aneksov za dodatna dela, pri tem pa se je neupravičeno sklicevala na nepredvidene okoliščine iz 29. člena ZJN-2. Priporočil je znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov iz javnih sredstev v višini 25 % finančnega popravka. Nepravilnosti v postopku javnega naročanja (naročilo za dodatno gradnjo je bilo oddano brez utemeljitve, da je šlo za nepredvidene okoliščine) je v okviru nadzora ugotovila tudi Evropska komisija, ki je tožnici predlagala finančni popravek v višini 25 % vrednosti naročila za dodatna dela.

2. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v 15 dneh vrne neupravičeno prejeta sredstva v višini 204.403,97 EUR ter 13.247,10 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločilo je o pritožbenih stroških. Presodilo je, da ugovor zastaranja ni utemeljen. Toženka se je po pogodbi o sofinanciranju zavezala, da bo pristojnim (slovenskim in evropskim) organom omogočila nadzor nad izvajanjem projekta in da bo v ta namen najmanj do leta 2020 hranila vso dokumentacijo o izvajanju projekta. Začetek teka petletnega zastaralnega roka je pravilno vezan na datum drugega revizijskega poročila. Izpodbijana sodba se utemeljeno opira na določbo 98. člena Uredbe 1083/2006, ki tožnici v razmerju do toženke kot upravičenke do javnih sredstev, financiranih s strani skladov EU, podeljuje aktivno (stvarno) legitimacijo. Poleg tega ima vtoževana terjatev temelj tudi v pogodbi o sofinanciranju. Finančni popravki nimajo kaznovalne narave. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Na toženki je breme dokazovanja, da nepravilnost v smislu 7. točke 2. člena Uredbe 1083/2006 ni in ne bi mogla škodovati splošnemu evropskemu proračun. Tega dokaznega bremena toženka ni zmogla. Obstoj škodljivega finančnega učinka na splošni evropski proračun (posledično pa tudi na slovenski proračun) izkazuje že dejstvo, da je tožnica v evropski proračun vrnila znesek v višini finančnega popravka.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

- Ali je v pogodbenih razmerjih z javno pravnim elementom materialno pravno pravilno določbi 336. in 352. členov OZ razlagati tako, da je začetek teka zastaralnega roka vezan na ravnanje in postopek pogodbene stranke, katere naloga in namen je varstvo javnopravnih elementov razmerja, konkretno Republike Slovenije, ne glede na to da ima takšno ravnanje zgolj naravo ugotovitve že nastalih okoliščin in ne predstavlja nastanka deliktnega razmerja in časa nastanka škode, ter ali je skladno z določbami OZ o zadržanju zastaranja stališče, da za čas takšnih postopkov zastaranje ne teče;

- Ali ima zahtevek za plačilo pavšalnega zneska finančnega popravka pravno naravo zahtevka za plačilo pogodbene kazni in je to treba upoštevati pri njegovi obravnavi, ali zadostuje da se obravnava zahtevek zgolj na podlagi Uredbe 1083/2006/ES, Uredbe 1828/2006/ES, Navodil organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 13. členu Uredbe 1828/2006/ES (Navodila) in Smernic za določitev finančnih popravkov izdatkov, ki jih financira Unija v okviru deljenega upravljanja, zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih (Smernice);

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravno pravilno, ko sta zgolj na podlagi navedbe tožeče stranke o nepravilnostih v postopku javnega naročila šteli, da se je trditveno in dokazno breme prevalilo na toženo stranko, in nista upoštevali, da je dokazno breme finančnih učinkov na splošni proračun EU, ki morajo biti izkazani za zahtevek za plačilo pavšalnega zneska finančnega popravka prešlo na tožečo stranko potem, ko je tožena stranka zatrdila in izkazala, da konkretna dela, ki so bila predmet spornih aneksov, niso predstavljala škode?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). 1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.