Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep II Kp 28678/2011 ECLI:SI:VSMB:2022:II.KP.28678.2011 AI generated

Appeal against a second-instance court's ruling is inadmissible as the law provides no such remedy.

Case Number VSM Sklep II Kp 28678/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of the appeal, ruling it inadmissible. The appellant filed the appeal without stating reasons, merely repeating previous arguments and requesting a fee waiver. The court held that the Criminal Procedure Act explicitly excludes appeals against second-instance rulings, limiting appeals to specific first-instance judgments only.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o kazenskem postopku 398. člen; 402. člen: Appeals against rulings of the second-instance court are excluded by law as the statute provides no such remedy, limiting appeal rights to specific judgments of the second instance.

Keywords

AI generated
inadmissible appeal second instance ruling Criminal Procedure Act fee waiver request procedural exclusion

Cited Legislation

AI generated
Zakon o kazenskem postopku 398. člen
Zakon o kazenskem postopku 402. člen
Zakon o sodnih taksah 6. odstavek
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba obsojene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je tako izključena po samem zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je to pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 28678/2011 z dne 23. 11. 2021 kot nedovoljeno zavrglo pritožbo obsojene A. A., ki jo je vložila zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 28678/2011 z dne 20. 10. 2021.

2. Zoper takšen sklep se je pritožila obsojenka brez navedbe pritožbenih razlogov, iz pritožbenih navedb, ki so enake kot v prejšnjih pritožbah, pa je razbrati, da se zavzema za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo in pojasnilo, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je slednje odločalo o njeni pritožbi v konkretnem primeru. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na Vrhovno sodišče namreč veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje, in sicer v taksativno naštetih primerih, medtem ko možnost pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje ni predvidena v določbi 402. člena ZKP niti v kakšnih drugih določbah ZKP. Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je tako izključena po samem zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je to pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

5. Ker je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, in ker obsojenka v pritožbi tudi ne navaja ničesar, kar bi lahko kakorkoli vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

6. Sodna taksa ni bila odmerjena, saj po šestem odstavku Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in o pritožbi zoper sklep o takem predlogu, se taksa ne plača.