Appeal dismissed; enforcement continuation petition costs awarded per enforcement petition tariff item 27/1.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Odvetniška tarifa v poglavju „X. izvršilni postopek“ v tarifni številki 27 izrecno ne določa višine odvetniških storitev v točkah za sestavo predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, temveč v 1. točki določa le vrednost odvetniških storitev za sestavo predloga, s katerim se uvaja izvršilni postopek ter v 7. točki vrednost za druge obrazložene vloge. Priprava predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom od upnika terja določeno aktivnost, saj mora opraviti poizvedbe, da lahko takšno izvršbo predlaga, in že zato ni mogoče zavzeti stališča, da gre za kratek obrazloženi dopis ali morda celo za neobrazloženo vlogo. Ker gre za vsebinsko sorodno vlogo predlogu za izvršbo, upniku pripadajo stroški sestave predloga za izvršbo po tarifni številki 27/1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izvršbo nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom – z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičnini X, ki je v lasti dolžnika do celote ter z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. V točki II je upniku priznalo nadaljnje izvršilne stroške v skupni višini 179,33 EUR, katere je dolžan plačati dolžnik v roku 8. dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila. Sodišče je upniku priznalo stroške v višini 200 točk kot za predlog za izvršbo po tarifni št. 27/1 Odvetniške tarife, 2% materialnih izdatkov, zvišano za 22% DDV ter sodno takso v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper točko II izreka vlaga pritožbo dolžnik in predlaga, da se izpodbijani del sklepa spremeni tako, da se stroški, katere mora dolžnik povrniti upnici odmerijo v nižjem znesku oziroma v višini 49,33 EUR, v presežku za znesek 134,40 EUR pa naj se upnikov predlog zavrne. Meni, da gre za neenotno sodno prakso v zvezi s priznavanjem stroškov predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Sklicuje se na odločitev Višjega sodišča v Mariboru I Ip 252/2017 ter sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu VL 14341/2015 z dne 20. 8. 2019. Iz omenjenih odločb izhaja, da lahko sodišče v takšnem primeru upniku prizna zgolj 20 točk za vlogo oziroma obrazloženi dopis po tarifni številki 39/4 OT in ne po tarifni številki 27/1 OT kot predlog za izvršbo. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani II. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

5. Iz spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani v izvršilni zadevi I 1508/2017 s sklepom o izvršbi z dne 1. 8. 2017 po predlogu upnice dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri Banki d. d. ter z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri zemljiški parceli Y ter prodajo nepremičnine in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Upnica je dne 31. 8. 2017 predlagala še nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer še na nepremičnino X, ki je v lasti dolžnika do celote, Okrajno sodišče v Novem mestu pa je kot krajevno pristojno sodišče temu predlogu na podlagi 3. odstavka 34. člena ZIZ sledilo s sklepom z dne 26. 8. 2019 in upniku priznalo stroške za sestavo predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v enaki višini kot OT predpisuje stroške za sestavo predloga za izvršbo (tarifna številka 27/1 OT).

6. Odvetniška tarifa (OT ) v poglavju „X. izvršilni postopek“ v tarifni številki 27 izrecno ne določa višine odvetniških storitev v točkah za sestavo predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, temveč v 1. točki določa le vrednost odvetniških storitev za sestavo predloga, s katerim se uvaja izvršilni postopek ter v 7. točki vrednost za druge obrazložene vloge. Stališče Višjega sodišča v Ljubljani je, da priprava predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom 1 od upnika terja določeno aktivnost, saj mora opraviti poizvedbe, da lahko takšno izvršbo predlaga, v obravnavanem primeru pa sta obenem v predmetni vlogi predlagano izvršilno sredstvo in predmet izvršbe tudi konkretno opredeljena ter podprta z listinsko dokumentacijo 2 . Ni mogoče prezreti, da je upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe na novo nepremičnino dolžnika z dne 31. 8. 2017 pojasnil, da vrednost nepremičnine po sklepu o izvršbi z dne 1. 8. 2017 ne dosega zneska, ki ga dolžnik dolguje upnici, kar je tudi razlog, da je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe še z novim izvršilnim sredstvom. Že zato ni mogoče zavzeti stališča, da gre za kratek obrazloženi dopis ali morda celo kot neobrazloženo vlogo.

7. Pritožbeno sodišče je seznanjeno z različnim stališči sodišč odmere izvršilnih stroškov upnika po tretjem odstavku 34. člena ZIZ, vendar pri tem opozarja, da je nujno potrebno razmejevati med predlogi na novo sredstvo izvršbe, v katerem upniku ni potrebno navesti ničesar drugega, kot le novo sredstvo oziroma predmet izvršbe in predlogi (predvsem na nepremičnine ali na prodajo poslovnega deleža dolžnika v pravni osebi), pri katerih mora upnik opraviti ustrezne poizvedbe v dostopnih evidencah. Toliko bolj je to potrebno v konkretnem primeru že zato, ker se po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1508/2017 z dne 1. 8. 2017 vodi prodaja dolžnikove nepremičnine, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, v konkretnem primeru pa je dovoljeno nadaljevanje izvršbe s prodajo nepremičnine, ki leži na območju drugega sodišča, in sicer Okrajnega sodišča v Novem mestu. Sicer pa je na predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vezana tudi določena pravna posledica, to je izdaja sklepa, s katerim sodišče takšen predlog zavrne oziroma zavrže ali mu ugodi. Zato je po oceni pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, ko je upniku priznalo stroške po tarifni številki 27/1 OT, pravilna. Ker gre za vsebinsko sorodno vlogo predlogu za izvršbo, upniku pripadajo stroški sestave predloga za izvršbo po tarifni številki 27/1 OT.

8. Pritožbeno sodišče tudi meni, da za obrazloženo vlogo velja tista vloga, v kateri stranka za svoj zahtevek oz. svoje stališče o določeni stvari postavi trditve, ki jih utemeljuje z navajanjem dejstev in za dokazovanje resničnosti le teh predlaga dokaze. Predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zato po sami vsebini ni mogoče uvrščati med takšne vloge, saj je na upniku, da prosto izbira, katera izvršilna sredstva oziroma predmete izvršbe bo navedel že v predlogu za izvršbo oz. katere bo lahko navedel v predlogu za nadaljevanje izvršbe po tretjem odstavku 34. člena ZIZ naknadno. Ni pa niti mogoče prezreti podatka, da je upnik najprej poizkušal doseči poplačilo svoje terjatve s prodajo ene dolžnikove nepremičnine, šele naknadno, ko pa je ugotovil, da vrednost te nepremičnine ne bo zadoščala za poplačilo njegove terjatve, je vložil predlog za nadaljevanje izvršbe s prodajo druge nepremičnine. V skladu s takšnim postopanjem upniku ni mogoče očitati, da je dolžniku povzročil neutemeljeno dodatne stroške, poleg tega pa je v celoti spoštovano pravilo iz 3. člena ZIZ, po katerem se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. Upnik pa je pri predlogu za nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikove nepremičnine vezan tudi na 168. člen ZIZ, ki mu nalaga, kako mora označiti nepremičnino, da lahko sodišče po uradni dolžnosti preizkusi njeno lastništvo. To pomeni, da je pri tem izvršilnem sredstvu nedvomno potrebno večje angažiranje upnika.

9. Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani točki II pravilna in zakonita, dolžnikova pritožba pa neutemeljena (2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 V obravnavanem primeru gre za izvršbo na novo nepremičnino dolžnika.

2 Zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino X ter podatek GURS-a o vrednosti nepremičnine Y.