Appeal allowed regarding employer's duty to inform employee of violations and grant defense before dismissal.

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne materialnopravne presoje okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne materialnopravne presoje okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 8. 2019, ugotovitev obstoja delovnega razmerja do 29. 2. 2020 in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja skupaj z denarnim povračilom in izplačilom variabilnega dela plače, zavrnilo pa je tudi podredni zahtevek tožnika za obstoj delovnega razmerja pri toženki do odločitve sodišča prve stopnje. Ob takšni odločitvi je sodišče prve stopnje najprej obrazložilo, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od toženke neupravičeno pričakovati, da bi morala tožniku omogočiti dejansko seznanitev z očitki in zagovor, nadalje pa tudi, da je bila izredna odpoved pravočasna in tudi po vsebini utemeljena.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dnem 9. 8. 2019, delno razveljavilo ostale odločitve sodišča prve stopnje, razen odločitve o zavrnitvi zahtevka tožnika za obračun bruto nadomestila variabilnega dela plače, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem ter nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča druge stopnje o ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku temelji na zaključku, da je toženka kršila tožnikovo pravico do seznanitve s kršitvami in zagovora.

3. V predlogu za dopustitev revizije toženka izpostavlja tri vprašanja:

– ali dejstvo, da se je delavec očitno izmikal vročitvi pisne seznanitve in vabila na zagovor, ki mu jo je (na številne načine) skušal vročiti delodajalec (saj je poznal očitane mu kršitve, te pa je tudi priznal že v postopku interne preiskave, zato je vedel, da se mu skuša vročiti pisno seznanitev in vabilo na zagovor) predstavlja obstoj okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani s kršitvami in mu omogoči zagovor;

- ali je izvedba nadomestne vročitve pisne seznanitve in vabila na zagovor, v primeru, ko je jasno, da se delavec vročitvi pisne pošiljke izmika (saj na naslovu stalnega prebivališča ni dosegljiv, čeprav je v bolniškem staležu, pri čemer delodajalcu tudi ne sporoči kje se nahaja), nujna;

- ali so v obravnavani zadevi (iz razloga ker zagovor tožnika ne bi mogel več ničesar spremeniti ker je tožnik kršitev priznal že v postopku interne preiskave in glede na vrsto in težo očitane kršitve) podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani s kršitvami in mu omogoči zagovor.

Toženka nato v predlogu obširno pojasnjuje potek dogajanja pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku, navaja, da gre za pomembna pravna vprašanja, da odločitev ni v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča, ki jo citira, niti prakso pritožbenega sodišča, uveljavlja pa tudi kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP.

4. Predlog je utemeljen.

5. Ker so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije v skladu s 367.a členom ZPP, je revizijsko sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.

6. Odločitev je bila sprejeta soglasno.