Supreme Court dismisses review application as legal issues do not meet statutory admissibility requirements under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to permit a review of the second-instance judgment. The applicant, a landlord, sought to overturn a lower court decision that denied his claim to evict a tenant occupying his apartment under a 1992 lease agreement. The court determined that the specific legal questions raised by the applicant did not satisfy the strict conditions for admitting a review under the Code of Civil Procedure. Consequently, the application was dismissed because the issues were not suitable for appellate review at this stage.
Legislator headnote
AI generated367.a ZPP; 367.c ZPP: A review application is inadmissible if the legal issues raised do not meet the statutory conditions for admissibility under the Code of Civil Procedure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je lastnik stanovanja v drugi etaži stanovanjske hiše v Ljubljani, ..., v katerem stanuje toženec. Po trditvah tožnika stanovanje zaseda na podlagi najemne pogodbe iz leta 1992 s tedanjo Občino ..., sklenitev najemne pogodbe s tožnikom pa zavrača, zato zahteva izpraznitev stanovanja in njegovo izročitev tožniku.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev v posest stanovanja v drugi etaži stanovanjske hiše v Ljubljani, ..., ID znak ..., zavrnilo in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali lahko sodišče zaključi, da sklenjena pogodba med A. A. in B. B. ne pomeni tega, kar je zapisano, torej da velja neprofitna najemnina, čeprav sta se pogodbeni stranki dogovorili za profitno najemnino in v tej smeri sodišče ni izvedlo nobenega dokaza? 2) Ali avtomatično vstopanje v pravno razmerje v najemni pogodbi, ki jo sklene zdaj neobstoječa ... in kasneje tudi zdaj pokojna A. A., pomeni, da velja pogodba med neobstoječo Občino ... in najemnikom in da torej lastnik stanovanja sploh ni pogodbena stranka niti na papirju, če že primorano vstopa v pogodbeno razmerje? 3) Ali ima lastnik pravico in dolžnost, enako tudi najemnik, da je pogodbena stranka in da ima kot pogodbena stranka vsaj v tem delu pravice in obveznosti, ki izvirajo iz lastninske pravice, ali ima zgolj povsem votlo lastninsko pravico, ki se manifestira zgolj v plačevanju davkov, pri tem pa ne sme biti niti pogodbena stranka?? 4) Ali je dolžnost najemnika, da poskrbi, da ima sklenjeno pogodbo z dejanskim lastnikom stanovanja, tudi če se ne strinja z višino najemnine, katere znižanje lahko uveljavlja v posebnem sodnem postopku? 5) Ali lahko nekdo pridobi pravice na podlagi neresničnih podatkov v letu 1989, ki jih nihče ni preverjal, saj se je že na veliko govorilo o denacionalizaciji in je bilo lastnikom objektov, ki so bili nacionalizirani, povsem vseeno, kaj se z lastnino dogaja? 6) Ali je s tem kršena lastninska pravica, ki jo zagotavlja Ustava RS, saj lastnik nima niti sklenjene najemne pogodbe, s tem da ima zasedeno stanovanje z najemnikom, ki namerava očitno do smrti prebivati v tem stanovanju?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v tožnikovem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).