Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Pdp 663/2021 ECLI:SI:VDSS:2022:PDP.663.2021 AI generated

Appeal court reverses first instance, holding plaintiff bears costs when administrative act is not revoked.

Case Number VDSS Sklep Pdp 663/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court reversed the first instance decision, ruling that the plaintiff must bear their own litigation costs. The plaintiff had successfully petitioned to revoke administrative decisions regarding flexible working hours, but the first instance incorrectly awarded costs to the employer. The court found the employer had not fulfilled the plaintiff's request for early arrival and departure, meaning the plaintiff lost their legal interest in the proceedings. Consequently, the court applied the rule that the party who loses the case bears the costs, overturning the lower court's error.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 154. člena ZPP; prvi odstavek 158. člena ZPP: When a party fails to obtain the revocation of an administrative act through litigation, they lose their legal interest and must bear their own litigation costs, rather than the opposing party.

Keywords

AI generated
litigation costs allocation loss of legal interest administrative act revocation flexible working hours appeal court reversal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka do plačila.

[JEDRO]

Iz sklepa z dne 28. 9. 2021 izhaja, da se tožniku odobri premakljiv začetek delovnega časa med 6.30 in 7.30 uro ter premakljiv konec delovnega časa med 14.30 in 16.00 uro, da začne ta sklep veljati s 30. 9. 2021 in da velja do 29. 9. 2022 ter da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa. Tožena stranka ni izpolnila zahtevka tožnika za razveljavitev s tožbo izpodbijanih sklepov in mu za vtoževano obdobje odobrila zahtevan predčasen prihod in odhod z dela, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz povratnice k l. št. 17, ji je bila tožba vročena v odgovor dne 28. 9. 2021, na dan izdaje sklepa. Ker tožena stranka ni izpolnila zahtevka, ni dolžna na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP tožniku povrniti stroškov postopka, kot je napačno odločilo sodišče prve stopnje, ampak jih krije tožnik sam (prvi odstavek 154. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v točki I izreka postopek ustavilo in v točki II izreka sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 638,54 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila.

2. Zoper sklep se v zvezi z odločitvijo o stroških postopka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka. Odločitev o stroških postopka je zmotna, ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, sodišče pa je prekršilo tudi postopkovna pravila o povračilu stroškov. Tožnik je s tožbo primarno zahteval razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 19. 5. 2021 in z dne 23. 6. 2021; da mu je toženka dolžna v času od 18. 1. 2021 do 20. 5. 2021 in od 1. 7. 2021 do 18. 1. 2022 dovoliti drugačno razporeditev delovnega časa in sicer predčasni prihod na delo od 6.30 ure naprej ter predčasni odhod z dela od 14.30 ure naprej; da mu je dolžna plačati stroške upravnega postopka v znesku 454,94 EUR s pp in povrniti stroške sodnega postopka. Postavil pa je tudi podredni zahtevek za razveljavitev sklepov z dne 19. 5. 2021 in z dne 23. 6. 2021 in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje, za plačilo stroškov upravnega postopka v znesku 454,94 EUR in povračilo stroškov sodnega postopka. Sodišče prve stopnje bi lahko tožniku priznalo stroške postopka le v primeru, če bi ugotovilo, da je tožnik izgubil pravni interes za nadaljevanje sodnega postopka, da sta bila izpodbijana sklepa nezakonita in da je tožnik vse te stroške predhodnega postopka priglasil pravočasno, sodišče pa teh dejstev ni ugotavljalo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da odloči, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka dalje do plačila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov navedenih v pritožbi in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

5. Tožnik je s tožbo zahteval razveljavitev sklepa tožene stranke št. ... z dne 19. 5. 2021 in sklepa Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 23. 6. 2021; da mu je tožena stranka dolžna za obdobje od 18. 1. 2021 do 20. 5. 2021 in 1. 7. 2021 do 18. 1. 2022 dovoliti drugačno razporeditev delovnega čas in sicer predčasni prihod na delo od 6.30 ure naprej in predčasni odhod z dela od 14.30 ure naprej; da mu je dolžna plačati stroške upravnega postopka v znesku 454,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila ter ji plačati stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Postavil pa je tudi podredni zahtevek na razveljavitev obeh sklepov in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje. Na plačilo stroškov upravnega postopka in plačilo stroškov sodnega postopka. Tožnik je tožbo z vlogo z dne 13. 10. 2021 umaknil, kjer je dne 11. 10. 2021 od tožene stranke prejel sklep št. ... z dne 28. 9. 2021, s katerim mu je bil odobren premakljiv začetek delovnega časa od 6.30 in 7.30 uro in premakljiv konec delovnega časa med 14.30 in 14.30 uro v času od 30. 9. 2021 do 29. 9. 2022 in zato nima več pravnega interesa za vodenje tega postopka.

6. Sodišče prve stopnje je s točko I sklepa z dne 22. 10. 2021, ki je v tem delu pravnomočen, postopek ustavilo. Ker je bil postopek pravnomočno ustavljen tudi v zvezi s tožbenim zahtevkom za povrnitev stroškov predhodnega postopka, sodišče prve stopnje o teh stroških ni smelo odločati kot o stroških postopka.

7. Iz sklepa z dne 28. 9. 2021 izhaja, da se tožniku odobri premakljiv začetek delovnega časa med 6.30 in 7.30 uro ter premakljiv konec delovnega časa med 14.30 in 16.00 uro, da začne ta sklep veljati s 30. 9. 2021 in da velja do 29. 9. 2022 ter da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa. Tožena stranka ni izpolnila zahtevka tožnika za razveljavitev s tožbo izpodbijanih sklepov in mu za vtoževano obdobje odobrila zahtevan predčasen prihod in odhod z dela, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz povratnice k l. št. 17, ji je bila tožba vročena v odgovor dne 28. 9. 2021, na dan izdaje sklepa. Ker tožena stranka ni izpolnila zahtevka, ni dolžna na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP tožniku povrniti stroškov postopka, kot je napačno odločilo sodišče prve stopnje, ampak jih krije tožnik sam (prvi odstavek 154. člena ZPP).

8. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je v roku 8 dni skladno z določbami 165., 154. in 155. člena ZPP tožnik dolžan povrniti stroške, ki jih je imela z vložitvijo pritožbe, in sicer po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 2/15) stroške sestave pritožbe v višini 250 tč. in materialne stroške v višini 2 %, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 153,00 EUR. V primeru zamude je dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva poteka roka za plačilo do plačila.