Administrative court dismisses free legal aid application due to missing statutory form and content requirements.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi toženka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala.

Vsi v pozivu navedeni podatki tudi ne predstavljajo takšnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče pridobiti le na podlagi uradnih evidenc, zato tožnikovo sklicevanje na to, da bi morala toženka podatke pridobiti po uradni dolžnosti, kot smiselno zatrjuje, ni utemeljeno. Sodišče pojasnjuje, da brez brez podatkov EMŠO in davčne številke, organ za brezplačno pravno pomoč ne more po uradni dolžnosti pridobiti podatkov, potrebnih za ugotavljanje materialnega položaja prosilca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je s sklepom št. Bpp 34/2021-4 z dne 23. 2. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 25. 11. 2020, dopolnjeno dne 19. 2. 2021 (v nadaljevanju prošnja).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da prošnja ni bila vložena na za to predvidenem obrazcu in ni vsebovala podatkov, ki jih določa 32. člen ZBPP, zato je pristojni organ tožnika pozval, da vlogo dopolni. V dopolnitvi prošnje je tožnik navedel, da je poziv na dopolnitev nepotreben in nepravilen, saj so vsi podatki iz 32. člena ZBPP organu splošno znani že iz dosedanjih prošenj oz. postopkov ter hkrati dovolil, da organ pridobi vse podatke, ki so davčna tajnost. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je organ štel, da tožnik prošnje ni ustrezno dopolnil, zaradi česar je prošnja nepopolna in neprimerna za nadaljnjo obravnavo in zato prošnjo zavrgel.

3. Zoper izpodbijani sklep tožnik vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da sam vlaga prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči od obstoja ZBPP, zaradi česar so toženki vsi njegovi podatki iz 32. člena ZBPP celo bolje znani, kot procesno nesposobnemu tožniku. Tožnik meni, da toženka navedenega splošno znanega dejstva ni upoštevala, tožnikovo prošnjo je nepravilno zavrgla in pri tem ni upoštevala sodne prakse Upravnega sodišča RS I U 1832/2020-8 z dne 5. 1. 2021. Toženka po mnenju tožnika razpolaga z vsemi podatki, ki jih določa 32. člen ZBPP, zato vlaga zoper izpodbijani sklep tožbo iz vseh tožbenih razlogov in zaradi kratenja ustavnih pravic. Tožnik še navaja, da toženka z neupoštevanjem njegove procesne in pravne nesposobnosti protizakonito zavrača vse prošnje za brezplačno pravno pomoč in s tem tožniku krati vse ustavno varovane pravice oz. posledično tožniku povzroča ekonomsko in psihično nasilje. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za brezplačno pravno pomoč.

4. Tožnikova skrbnica je v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 22. 3. 2021, navedla, da je sama prava neuka, tožnik pa je zaradi težav s sluhom in psihičnega ter ekonomskega nasilja invalid, zato prosi, da se tožniku s postavitvijo odvetnika zagotovi enakopravno obravnavanje v tem postopku. Navaja, da je bila tožniku opravilna sposobnost odvzeta z namenom zagotovitve enakopravnega in kvalificiranega zastopanja v sodnih in upravnih postopkih. Podrejeno prosi, da se tožniku za zastopanje v tem postopku zagotovi odvetnika na podlagi ZBPP, zato je sodišče vlogo odstoplilo službi za brezplačno pravno pomoč.

5. Tožnik je na glavni obravnavi v bistvenem še navedel, da ni zagotovljeno enakopravno obravnavanje, saj je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč krivično zavrnjena, zato ni pogojev za glavno obravnavo.

6. Toženka je predložila spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo ni odgovorila. Na glavni obravnavi je v bistvenem navedla, da sodba naslovnega sodišča I U 1832/2020 z dne 5. 1. 2021, na katero se sklicuje tožnik, v konkreten primeru ni uporabljiva, ker ne gre za primerljivi situaciji.

7. Sodišče je na glavni obravnavi v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo listine strank, ki so v spisu označene kot priloga od A1 do A3 in vložene na naroku dne 12. 4. 2021, ter prebralo upravni spis BPP 34/2021 naslovnega sodišča. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predsednice Upravnega sodišča RS niti ni vpogledalo v „vse prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki jih naslovnemu sodišču od leta 2002 vlaga tožnik“, ker sta oba dokaza predlagana v dokaz pravno nepomembnim okoliščinam, kot bo razvidno iz nadalje obrazložitve.

8. Neutemeljen je ugovor tožnika, da ni pogojev za opravo glavne obravnave zato, ker je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ta konkretni upravni spor krivično zavrnjena. Predmet tega upravnega spora namreč ni odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč za ta konkretni upravni spor, ampak presoja zakonitosti izpodbijanega sklepa. Tožnik sam je navedel, da je bila prošnja zavrnjena. Pri tem sodišče pripominja, da se na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar po presoji sodišča velja tako za vložitev tožbe ter nadaljnja pravna svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. 1

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet presoje v konkretnem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je zavržena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.

11. O dodelitvi brezplačne pravne pomoči se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Vlogo, s katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju prošnja). Glede le-te, prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijane odločbe že povzela toženka. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (glej v zvezi s tem tudi 20. člen ZBPP). 2

12. V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi toženka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala (v smislu prvega odstavka 36. člena ZBPP) ampak jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno zavrgla. Glede na to, da mora vsaka vloga v vsakem posameznem postopku vsebovati vse, na podlagi z zakonom predpisane zahteve za vsebinsko obravnavanje, se tožnik splošno na druge postopke oz. v njih podane vloge ter podatke, ne more z uspehom sklicevati. Zaradi navedenega sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v „vse prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki jih naslovnemu sodišču od leta 2002 vlaga tožnik“ niti ni zaslišalo predsednice naslovnega sodišča. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na sodbo naslovnega sodišča I U 1832/2020-8 z dne 5. 1. 2021, ker ne gre za primerljivi situaciji. Utemeljeno namreč toženka opozori, da se je v zadevi I U 1832/2020 tožnik skliceval na točno določeno številko zadeve oz. spisa, medtem ko se je v konkretni zadevi tožnik pavšalno skliceval na vse dosedanje prošnje oz. postopke. Ni nepomembno, da se je v zadevi I U 1832/2020 tožnikova pomanjkljivost prošnje nanašala zgolj na podatke v višini pokojnine, v konkretni zadevi pa tožnikova vloga ne vsebuje več drugih podatkov, ki jih zahteva določba 32. člena ZBPP. Vsi, v pozivu navedeni podatki, tudi ne predstavljajo takšnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče pridobiti le na podlagi uradnih evidenc, zato tožnikovo sklicevanje na to, da bi morala toženka podatke pridobiti po uradni dolžnosti, kot smiselno zatrjuje, ni utemeljeno. Sodišče pojasnjuje, da brez brez podatkov EMŠO in davčne številke, organ za brezplačno pravno pomoč ne more po uradni dolžnosti pridobiti podatkov, potrebnih za ugotavljanje materialnega položaja prosilca. 3

13. Glede na citirane določbe ZBPP in vsebino, ki jo mora imeti po določbi 32. člena ZBPP prošnja, je toženka po presoji sodišča pravilno zahtevala dopolnitev tožnikove prošnje. Poziv na dopolnitev je vseboval v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP tudi opozorilo, da bo tožnikova vloga zavržena, če ne bo ustrezno dopolnjena v danem roku. Tožnik se je na poziv za dopolnitev sicer odzval, vendar svoje vloge ni dopolnil v skladu s pozivom. Ni zaprosil niti za podaljšanje roka za dopolnitev vloge. Zato je po presoji Upravnega sodišča odločitev organa, da vlogo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrže, pravilna.

14. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1.

1 Tako tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbah I U 1026/2016, I U 1033/2016, III U 294/2019.

2 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 1584/2006 z dne 30. 11. 2006.

3 Tako tudi Upravno sodišče RS v I U 32/2019-5 z dne 24. 1. 2019 in II U 318/2019-14 z dne 4. 9. 2019.