Court dismisses dog penalty because the location lacked public gathering expectations, negating the offense.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni, tako da se postopek za prekršek po 8. točki prvega odstavka 46.a člena ZZZiv v zvezi s tretjim odstavkom 46.a člena ZZZiv, kot je opisan v plačilnem nalogu Občinskega inšpektorata in redarstva Občine Izola št. 22000611 z dne 3.1.2019, ustavi po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ker dejanje ni prekršek.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

[JEDRO]

Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru po uradni dolžnosti spremenilo odločitev o sankciji v plačilnem nalogu inšpektorata občine I. z dne 3.1.2019, tako da je namesto globe kršiteljici izreklo opomin. Sicer pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper sodbo se kršiteljica pritožuje. V plačilnem nalogu se je prekrškovni organ skliceval na 57.b člen Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki ne more biti pravna podlaga, saj ureja pravno sredstvo zoper plačilni nalog. Že iz tega razloga je plačilni nalog nezakonit. Ker kršiteljici ni bilo pojasnjeno, zakaj se vodi konkreten postopek, ni imela možnosti obrambe. Vseeno pa ima pritožnica pravni interes tudi za odločitev o drugem pritožbenem razlogu. Plačilni nalog naj bi ji bil izdan zaradi kršitve določbe tretjega odstavka 11. člena ZZZiv, ki določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa, tako da je pes na povodcu. Kršiteljica je tistega dne na povodcu sprehajala manjšega psa pasme koker španjel. Ko je prišla do "gozdička" na S. pa ga je odvezala, da bi se z njim lahko igrala metanje žogice. Ta kraj pa ni javna površina, za katero bi veljala zapoved, da mora biti pes na povodcu, saj ne gre za površino, na kateri je pričakovati večje število ljudi. Dejstvo, da površina ni v zasebni lasti, še ne pomeni,da gre za javni kraj. Za sodišče ni sporno, da v času prekrška na tem mestu ni bilo pričakovati večjega števila ljudi, do dogodka je namreč prišlo januarja, gre pa za ležalno površino za plažo. V dokaz svojim trditvam je kršiteljica v spis vložila tudi fotografije, iz katerih izhaja, da se v tem delu mesta ljudje izven kopalne sezone ne nahajajo. V kritičnem trenutku pa na kraju ni bilo nikogar. Prepoved velja le za čas kopalne sezone, kar je na tem mestu označeno s tablo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ne sicer iz razloga, ker naj bi prekrškovni organ svoje upravičenje do izdaje plačilnega naloga temeljil na napačni pravni podlagi, saj ne gre za bistveno kršitev postopka. Prekrškovni organ ima namreč pravno podlago za izdajo plačilnega naloga v 57. členu ZP-1. Prav tako je iz plačilnega naloga razvidno, da sta bila kršiteljici ob njegovi vročitvi predstavljena prekršek in dokazi zanj. Navsezadnje je pritožnica v zahtevi za sodno varstvo predstavila vsebinske argumente glede znakov prekrška.

5. Utemeljeno pa pritožnica opozarja, da očitano dejanje ni prekršek. Po določbi 8. točke prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 46.a člena ZZZiv odgovarja fizična oseba za prekršek, če kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona. Ta določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Kaj je javno mesto, določa 4. točka 4. člena ZZZiv. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, na katerih ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Dejanske okoliščine zadeve so naslednje: kršiteljica je dne 3.1.2019 ob 12.29 uri na zelenici ob sprehajalni poti k svetilniku v Izoli sprehajala psa pasme koker španjel, manjše rasti. Pes je bil brez povodca na razdalji kake tri metre od kršiteljice. Sporno vprašanje v tej zadevi je, ali je šlo za javni kraj v smislu določbe tretjega odstavka 11. člena ZZZiv. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je večje število ljudi na tistem mestu mogoče pričakovati le v času kopalne sezone. Zato je napačno štelo, da dejstvo, da na tej površini v času storitve očitanega prekrška ni bilo večjega števila ljudi, ni pravno pomembno. Kot rečeno, je treba določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo (deveti odstavek 163. člena ZP-1), tako da je postopek ustavilo, ker očitano dejanje ni prekršek.

6. Po določbi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 stroški postopka bremenijo proračun.