Appeal dismissed; vague contract text fails to create legal effects due to incomprehensibility.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Nedoslednosti, nenatančnosti in pomanjkljivosti tako v besedilu razpisne dokumentacije kot v besedilu okvirnega sporazuma preprečujejo razumeti tekst, na katerega se sklicuje pritožnica tako, kot si ga razlaga. Omenjeni tekst je torej iz razloga, ker je izvajalec skladno z razpisno dokumentacijo in okvirnim sporazumom tožnica, poleg nje pa še dve družbi, navedeni v uvodu sporazuma, popolnoma nejasen. Kot tak pa ne more ustvarjati pravnih učinkov. Zaradi nejasnosti pomena tega dela besedila ga ni mogoče povzeti v sodbo kot del takega dogovora med pravdnima strankama, za katerega pritožnica zatrjuje, da je bil sklenjen.

[OBRAZLOŽITEV]

Izpodbijana sodba:

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 1.927,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od petih zneskov, razvidnih iz I. točke izreka. Hkrati je odločilo, da ji mora povrniti njene pravdne stroške v znesku 599,40 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Svojo odločitev je oprlo na naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da sta pravdni stranki sklenili okvirni sporazum o nakupu letalskih kart št. 000-6/2016 (A32), (2) da je bil ta okvirni sporazum del razpisne dokumentacije U. za izbiro ponudnika, ki bo zanjo opravljal storitve nakupa letalskih vozovnic 1 , (3) da niti iz okvirnega sporazuma niti iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi tožnica v razmerju do letalskega prevoznika nastopala v svojem imenu in za svoj račun, (4) da je iz razpisni dokumentaciji pod točko 9.1.3(2) navedeno, da je ponudnik I. prodajni agent (sales agent), (5) da je tožnica v obdobju od 15. 10. 2019 do 20. 11.2019 po naročilu toženke pri letalskem prevozniku A. d. o. o. opravila nakup petih letalskih kart za njene delavce za lete v obdobju od 11. 9. d0 20. 11. 2021, (6) da tožnica sama ni letalski prevoznik, (7) da je tožnica sklenila pogodbo o nakupu letalskih vozovnic šele po potrjenem naročilu toženke (8) da iz elektronske korespondence med pravdnima strankama izhaja, da je tožnica pred potrditvijo naročila o nakupu letalskih kart toženko izrecno opozorila, da ima A. vedno več težav in da je možno povračilo denarja oziroma zamenjava leta le, v kolikor ne pride do bankrota letalske družbe, (9) da je toženka kljub tej informaciji potrdila nakup letalske karte pri A., (10) da so potniki toženke želeli potovati iz L. v tistem delu dneva, ko je imela A. predvidene lete v okviru voznega reda, na določenih linijah pa ni bilo konkurenčnih prevoznikov, (11) da so bili toženki ponujeni leti drugih prevoznikov in se zanje ni odločila, (12) da se je po nakupu vseh petih letalskih kart dne 2. 10. 2019 nad letalskim prevoznikom A. začel stečajni postopek, zaradi česar prevozni po kupljenih vozovnicah niso bili izvedeni, (13) da je tožnica naročene karte letalskemu prevozniku A. in toženki izdala vtoževane račune, (14) da toženka teh računov ni zavrnila niti plačala in med drugim, (15) da iz trditvene podlage pravdnih strank ne izhaja, da bi tožnica prevzela obveznost za uspeh posla s tretjo osebo.

3. Na podlagi zgornjih ugotovitev je presodilo, (a) da sta pravdni stranki sklenili posredniško pogodbo o potovanju in to stališče temeljito obrazložilo s sklicevanjem na sodno prakso in teorijo (8. stran izpodbijane sodbe) ter (b), da tožnica ni mogoče očitati, da pri izpolnjevanju te pogodbe ni ravnala skrbno.

Pritožba toženke

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. Na vročeno pritožbo tožnica ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

Povzetek pritožbenega očitka o zagrešeni protispisnosti

7. Bistveni pritožbeni očitek je, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Taka kršitev je podana takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.

8. To kršitev naj bi sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je v 16. točki obrazložitve zapisalo, da niti iz okvirnega sporazuma niti iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da tožnica v razmerju do letalskega prevoznika nastopa v svojem imenu in za svoj račun, čeprav je v razpisni dokumentaciji (na 20. strani) izrecno napisano, da bodo „ stranke okvirnega sporazuma /…/ same sklepale posle z izvajalci in plačevale storitve, ki jih bo naročal naročnik. Stranke okvirnega sporazuma bodo nasproti izvajalcem delovale v svojem imenu in na svoj račun “. Navedla je še, da je na to opozorila že v odgovoru na dopolnitev tožbe, kjer je dobesedno prepisala besedilo iz razpisne dokumentacije, da bo tožeča stranka nasproti letalskim družbam nastopala in delovala v svojem imenu in na svoj račun.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

9. Ne drži pritožbeno stališče, da iz teksta na 20. strani razpisne dokumentacije, ki se glasi: „Nakup letalskih kart se bo izvajal na način kot je določen v okvirnem sporazumu. Stranke okvirnega sporazuma bodo same sklepale posle z izvajalci in plačevale storitve, ki jih bo naročal naročnik. Stranke okvirnega sporazuma bodo nasproti izvajalcem delovale v svojem imenu in na svoj račun “ izhaja dogovor, da bo tožeča stranka nasproti letalskim družbam nastopala in delovala v svojem imenu in na svoj račun.

Zakaj ne, je pojasnjeno v nadaljevanju.

10. Na prvi strani okvirnega sporazuma o nakupu letalskih kart (list. št. 28-36) so kot stranke sporazuma navedeni na eni strani naročnik , to je toženka, na drugi strani pa trije izvajalci, med katerimi je tudi tožnica. V prvi alineji 1. člena tega sporazume stranke sporazuma ugotavljajo, da so bili izvajalci izbrani kot najugodnejši ponudniki izvedenega postopka po Zakonu o javnem naročanju. Prvi odstavek 4. člena pa določa, da se naročnik s tem sporazumom zavezuje, da bo takrat, kadar bo naročal storitve, ki so predmet tega okvirnega sporazuma, pozval stranke okvirnega sporazuma k oddaji ponudb/.../

Že iz tega dela besedila razvidna nedoslednost vzbuja dvome o vsebini dogovora. Ker so stranke okvirnega sporazuma naročnik in izvajalci , je nerazumljivo, da se naročnik (torej ena stranka) zavezuje, da bo takrat, kadar bo naročal storitve, ki so predmet tega okvirnega sporazuma, pozval stranke okvirnega sporazuma k oddaji ponudb. V 6. in 8. členu členu so nato tisti (očitni isti subjekti), ki so v uvodu okvirnega sporazuma našteti kot izvajalci, imenovani tudi ponudniki, v npr. 9., 11., 13. in drugih, pa zopet izvajalci.

11. Ne glede na opozorjeno nedoslednost je možen le en sklep. Tako iz vsebine razpisne dokumentacije, kot iz vsebine okvirnega sporazuma izhaja, da je toženka naročnik , saj je vedno tako imenovana, tožnica pa je imenovana bodisi izvajalec ali pa ponudnik .

12. Skladno z določilom prvega odstavka 82. člena OZ se pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo. Po določilu drugega odstavka istega člena pa se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.

13. To določilo je pritožbeno sodišče povzelo v prid razumevanja točke 9.1.3(2) na 5. strani razpisne dokumentacije, ki se dobesedno glasi: „ Ponudnik je I. prodajni agent (SALES AGENT), pooblaščen s strani I. za prodajo vseh I. prevoznikov, oziroma letalski prevoznik, član združenja I.-I. 2 “. Pritožbeno sodišče mora ugotoviti, da je tudi ta tekst hiben.

14. Po tem določilu je ponudnik (tožnica) I. prodajni agent pooblaščen za prodajo vseh I. prevoznikov. To dobesedno pomeni, da ima pooblastilo za prodajo pravnih oseb, včlanjenih v združenje I. Da presoja vkljub popolnoma razumljivemu besedilu pravno ne vzdrži, pa terjajo določila okvirnega sporazuma o nakupu letalskih kart , ki pa je bil sklenjen na podlagi razpisne dokumentacije. Povzeti del teksta zato po prepričanju pritožbenega sodišča pomeni, da je ponudnik I. prodajni agent, katerega je pooblastilo združenje I. za prodajo letalskih kart vseh članov združenja.

15. Nadaljnji tekst tega besedila „oziroma letalski prevoznik, član združenja I.-I.“ bi utegnil pomeniti, da je ponudnik tudi prodajni agent tistih letalskih prevoznikov, ki so člani združenja I.-I. Vendar ker med pravdnima strankama ni sporno, da tožnica ni letalski prevoznik, ta drugi del teksta za odločitev o pritožbi ni pomemben.

16. Vse te nedoslednosti, nenatančnosti in pomanjkljivosti tako v besedilu razpisne dokumentacije kot v besedilu okvirnega sporazuma preprečujejo razumeti tekst, na katerega se sklicuje pritožnica „Nakup letalskih kart se bo izvajal na način kot je določen v okvirnem sporazumu. Stranke okvirnega sporazuma bodo same sklepale posle z izvajalci in plačevale storitve, ki jih bo naročal naročnik. Stranke okvirnega sporazuma bodo nasproti izvajalcem delovale v svojem imenu in na svoj račun “ tako, kot meni pritožnica, da ga je treba razumeti. Pošteno povedano, tega dela zapisa sploh ni mogoče povezati v logični smisel. Morda je želel pisec tega sporazuma v razmerju med pravdnima strankama doseči dogovor, po katerem bi tožnica nasproti letalskim družbam nastopala in delovala v svojem imenu in na svoj račun, vendar z zgoraj povzetim besedilom mu to zanesljivo ni uspelo, saj iz nobenega določila okvirnega sporazuma ne izhaja, da se poleg tožnice za izvajalca šteje tudi letalski prevoznik.

17. Omenjeni tekst je torej iz razloga, ker je izvajalec skladno z razpisno dokumentacijo in okvirnim sporazumom tožnica, poleg nje pa še dve družbi, navedeni v uvodu sporazuma, popolnoma nejasen. Kot tak pa ne more ustvarjati pravnih učinkov. Zaradi nejasnosti pomena tega dela besedila ga ni mogoče povzeti v sodbo kot del takega dogovora med pravdnima strankama, za katerega pritožnica zatrjuje, da je bil sklenjen. Torej je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, neutemeljen. Pa ne zato, ker je omenjeni tekst del formularja Predračun , pač pa zaradi popolne nerazumljivosti njegove vsebine.

Zaključek

18. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo, ki je popolno in natančno obrazložena ter oprta na pravilno uporabljeno materialno pravo, potrdilo. V okviru uradnega preizkusa te sodbe namreč ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

19. Ker pritožnica s pritožbo ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 163. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Okvirni sporazum se nahaja na list. št. 44 do 84 spisa.

2 To ugotovitev vsebuje tudi izpodbijana sodba v 15. točki obrazložitve.