Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sklep III U 27/2021-6 ECLI:SI:UPRS:2021:III.U.27.2021.6 AI generated

Administrative court dismisses lawsuit for failure to clearly identify challenged act and defendant within deadline.

Case Number UPRS Sklep III U 27/2021-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because it failed to clearly identify the challenged administrative act and the defendant within the statutory deadline. Although the court issued a formal notice requiring the plaintiff to specify the act's date, issuing organ, and attach the document, the plaintiff did not comply with these requirements. Consequently, the court ruled that the lawsuit was incapable of further proceedings due to the lack of essential procedural elements.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu, 31. člen; 30. člen: A lawsuit must clearly identify the challenged act and the defendant; failure to do so within the prescribed period results in dismissal as the court cannot determine the subject of the dispute.

Keywords

AI generated
administrative lawsuit procedural defect challenged act identification dismissal for insufficiency statutory deadline court jurisdiction plaintiff obligation

Cited Legislation

AI generated
31. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
30. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Sodišče upravnega spora v predmetni zadevi ne more opredeliti (tako upravnega akta, ki se s tožbo izpodbija, kot tudi tožene stranke v zadevi in njenega zastopnika), pri čemer tudi ni pristojno, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi ni tako, zato sodišču ne ostane drugega kot ugotovitev, da tožba ni sposobna za nadaljnje faze obravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je 27. 1. 2021 pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo v upravnem sporu, za katero je tudi plačal sodno takso. V tožbi je navedel, da jo vlaga zoper sklep št. 214-1134/2020-25. Organa, ki je izpodbijani sklep izdal, v tožbi ni navedel, prav tako ne datuma njegove izdaje. Izpodbijanega sklepa tožnik tožbi tudi ni priložil, da bi lahko vsaj tako (posredno) sodišče lahko ugotovilo, kateri akt s tožbo izpodbija ter kdo je tožena stranka in njen zastopnik v tej zadevi.

2. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednik senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek 31. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

3. Na podlagi citirane določbe je sodišče tožniku poslalo dopis, št. III U 27/2021-5 z dne 24. 2. 2021, s katerim ga je pozvalo, da v roku 8 dni tožbo dopolni tako, da bo imela vse sestavine, ki jih mora imeti tožba v upravnem sporu po določbi prvega odstavka 30. člena ZUS-1, predvsem pa naj jasno opredeli akt, ki ga s tožbo izpodbija (poleg številke naj navede tudi datum njegove izdaje, in organ, ki ga je izdal) ter izpodbijani akt tožbi tudi predloži. Ob tem je sodišče tožnika opozorilo, da brez odprave navedenih pomanjkljivosti upravnega spora ne more opredeliti in tožbe ne more obravnavati, zato jo bo zavrglo, če je tožnik v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnil.

4. Iz vročilnice, ki je sodnem spisu, izhaja, da je bil navedeni dopis sodišča tožniku vročen 1. 3. 2021, kar je tožnik potrdil z lastnoročnim podpisom. Osemdnevni rok za dopolnitev tožbe se je tako iztekel 9. 3. 2021, vendar tožnik v tem roku in vse do izdaje tega sklepa tožbe ni dopolnil, kljub temu, da je bil opozorjen na pravne posledice takšne opustitve.

5. Zaradi vsega navedenega sodišče upravnega spora v predmetni zadevi ne more opredeliti (tako upravnega akta, ki se s tožbo izpodbija, kot tudi tožene stranke v zadevi in njenega zastopnika), pri čemer tudi ni pristojno, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov ni tako, zato sodišču ne ostane drugega kot ugotovitev, da tožba ni sposobna za nadaljnje faze obravnave.

6. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.