Appeal court quashes labor court judgment for procedural error in witness examination refusal.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V konkretnem primeru ni šlo za nerelevantno pričo, niti sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče ni obrazložilo na takšen način.

To, da se priča na vabilo ni odzvala, ne pomeni, da dokaza ni možno ali potrebno izvesti. Nerelevantna so pojasnila sodišča, da bi izvedba zaslišanja kršilo načela koncentracije in ekonomičnosti postopka.

Sodišče prve stopnje je izpostavilo del pisne izjave priče, da je izjavila vse, kar ve. Vendar tudi to ne daje podlage za dopustno zavrnitev zaslišanja v skladu z 236.a členom ZPP. Kršitev te določbe je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je toženka dolžna plačati razlike v plači za julij 2017 do december 2017 ter za februar 2018 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec. Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeno sodbo navaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na pomanjkljivo izveden dokazni postopek. Zaslišalo je le obe stranki in eno pričo - sina zakonite zastopnice toženke. Oprlo se je še na pisno izjavo A.A., ki pa je sporna. Tožnik je predlagal neposredno zaslišanje te priče, česar pa sodišče ni storilo, zato je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, dejansko stanje pa je ostalo v bistvenem delu nepopolno ugotovljeno. Toženka se je branila, da tožnik v Nemčiji ni bil zaposlen pri njej, ampak očitno pri A.A.. Zanj je trdila, da ga ne pozna, nato pa se je – tudi z zaslišanjem navedene priče - pokazalo, da gre za delavca toženke, ki je zanjo v Nemčiji vodil in opravljal posle, ji npr. prinašal denar - plačila za opravljeno delo delavcev v Nemčiji, med katerimi je bil tudi tožnik. Celo sodišče samo je izpoved zakonite zastopnice toženke ocenilo kot neverodostojno. Predvsem pa je napačno zaključilo, da tožnik ni opravljal dela za toženko v Nemčiji ter zato tožbeni zahtevek zavrnilo. Moralo bi ugotoviti, da je opravljal delo za toženko v Nemčiji. Tega ni moglo ugotoviti, ker ni zaslišalo A.A.. Prav tako je nedopustno zavrnilo zaslišanje še ostalih petih prič, ki jih je tožnik predlagal za dokazovanje, da je v Nemčiji opravljal delo za toženko. Zaradi napačne zavrnitve dokaznih predlogov vztraja pri procesnih kršitvah in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik v pritožbi v zvezi z zavrnjenimi dokaznimi predlogi za zaslišanje petih prič utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da teh prič, ki so bile predlagane za dokazovanje, da je tožnik v spornem obdobju za toženko opravljal delo v Nemčiji, ni zaslišalo zato, ker je o tem zaslišalo tožnika, zakonito zastopnico toženke, pričo B.B. ter upoštevalo pisno izjavo A.A.. Vendar pa sodišče prve stopnje navedbam tožnika o njegovem delu v Nemčiji (kar je bistveno dejansko vprašanje spora) ni sledilo. Ni mu omogočilo dokazovanja v predlagani smeri. Z nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno mu je kršilo možnost obravnavanja pred sodiščem.

7. Razlog za razveljavitev sodbe pa je tudi kršitev določbe iz šestega odstavka 236.a člena ZPP, po kateri sodišče mora izvesti zaslišanje priče, ki je podala pisno izjavo, če tako zahteva katera od strank. Sodišče namreč lahko predlog za zaslišanje priče, ki se je pisno že izjavila, v skladu s sedmim odstavkom 236.a člena ZPP zavrne le v primeru, če iz pisne izjave priče izhaja, da predlagana priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati.

8. V konkretnem primeru ni šlo za nerelevantno pričo, niti sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče ni obrazložilo na takšen način.

9. V sodbi je navedlo, da je prebralo po sodni tolmački prevedeno pisno izjavo priče A.A. (list. št. 158-165), ki pa ga ni zaslišalo. Večkrat ga je neuspešno vabilo na zaslišanje, nekajkrat se je priča tudi opravičil – da dela kot samostojni podjetnik v Nemčiji in zaradi epidemije, izgube poslovnih partnerjev v primeru odsotnosti zaradi pristopa na narok, finančnih in zdravstvenih težav ne more pristopiti na narok. Sodišče prve stopnje je zato dokazni predlog ocenilo kot nemogoč. Pri tem se je napačno sklicevalo na sklep VSRS X Ips 246/2017, saj stališča iz tega sklepa ne potrjujejo razlogovanja sodišča prve stopnje o nemogočem dokazu.

10. To, da se priča na vabilo ni odzvala, ne pomeni, da dokaza ni možno ali potrebno izvesti. Nerelevantna so pojasnila sodišča, da bi izvedba zaslišanja kršilo načela koncentracije in ekonomičnosti postopka.

11. Sodišče prve stopnje je izpostavilo del pisne izjave priče, da je izjavila vse, kar ve. Vendar tudi to ne daje podlage za dopustno zavrnitev zaslišanja v skladu z 236.a členom ZPP. Kršitev te določbe je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

12. Ker gre (zlasti v primeru kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče namesto sodišča prve stopnje ne more sanirati, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da predlagane dokaze iz dopustnih razlogov zavrne ali pa jih izvede in ugotovljena dejstva vključi v dopolnjeno dokazno oceno. Ugotovljeni postopkovni kršitvi namreč kažeta tudi v smeri utemeljenosti pritožbenih očitkov o zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega tožnikovega dela v Nemčiji, s katerim utemeljuje vtoževano plačilo za opravljeno delo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.