Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cpg 683/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CPG.683.2021 AI generated

Appeal dismissed; service of payment order to counsel counts as service to client for fee deadline.

Case Number VSL Sklep I Cpg 683/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against a ruling that confirmed the first-instance court's decision to reject the client's appeal. The client argued that the payment order was only served to their attorney, not to them personally, and thus the deadline for paying court fees should not have started until they received the appeal ruling. The court held that under the Code of Civil Procedure, service to a legal representative constitutes valid personal service to the client, making the service to the attorney sufficient to trigger the fee payment deadline.

Legislator headnote

AI generated

142. odstavek 1. in 8. ZPP; service of a payment order to a client's legal representative constitutes valid personal service to the client, thereby commencing the statutory period for paying court fees without the need for separate service to the client.

Keywords

AI generated
service of process legal representative court fees Code of Civil Procedure personal service payment order statutory deadline

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ker toženo stranko v tem postopku zastopa pooblaščenec, je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen s tem, ko je bil vročen njenemu pooblaščencu. Da bi bilo potrebno plačilni nalog vročati še (dodatno) toženi stranki poleg njenemu pooblaščencu, zato da bi toženi stranki pričel teči rok za plačilo sodne takse, ne drži.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom postopek s pritožbo tožene stranke zoper sodbo I Pg 296/2019 z dne 18. 9. 2020 zaradi umika pritožbe ustavilo.

2. Zoper sklep se je pritožila tožena stranka. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, da je plačilni nalog prejela 12. 4. 2021, kar ne drži, saj ga je takrat prejel pooblaščenec, tožena stranka pa ga sploh ni prejela, zato bi rok za plačilo sodne takse moral pričeti teči od dneva, ko bi plačilni nalog prejela tožena stranka in ne njen pooblaščenec. Tako pa je tožena stranka šele sedaj izvedela za plačilni nalog, zato bi rok za plačilo sodne takse kvečjemu lahko začel teči z dnem, ko je tožena stranka prejela izpodbijani sklep.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 18. 9. 2020 odločilo o glavni stvari. Zoper sodbo je tožena stranke vložila pritožbo, za katero ob njeni vložitvi ni plačala dolžne sodne takse. Sodišče prve stopnje jo je zato s plačilnim nalogom z dne 9. 4. 2021 pozvalo k njenemu plačilu. Plačilni nalog je bil toženi stranki vročen po njenem pooblaščencu dne 12. 4. 2021, kar pritožbeno ni sporno.

5. Plačilni nalog se vroča stranki osebno (prvi odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), šteje pa se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu (osmi odstavek 142. člena ZPP). Ker toženo stranko v tem postopku zastopa pooblaščenec, je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen s tem, ko je bil dne 12. 4. 2021 vročen njenemu pooblaščencu. Da bi bilo potrebno plačilni nalog vročati še (dodatno) toženi stranki poleg njenemu pooblaščencu, zato da bi toženi stranki pričel teči rok za plačilo sodne takse, ne drži. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

6. Ker tožena stranka sodne takse v 15-dnevnem roku od pravilne vročitve plačilnega naloga njenemu pooblaščencu ni plačala, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).