Appeal dismissed; execution appeal grounds limited to new enforcement means or subject under ZIZ Art. 34(3).

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Ker predmetni izvršilni postopek še ni končan, zastaralni rok ne teče, temveč bo začel znova teči po koncu izvršilnega postopka.

Zoper sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe. Skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ so relevantni le ugovorni razlogi, ki izvršbo z novim izvršilnim sredstvom preprečujejo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 11. 2. 2021 (I. točka izreka) in zavrglo dolžnikovo pritožbo, ki jo je podal v isti vlogi (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je štelo, da dolžnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, kot je to razvidno iz njegovih pritožbenih trditev, čeprav je v uvodu pritožbe navedel, da izpodbija zgolj II. točko izreka izpodbijanega sklepa.

6. Ne drži večkratni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, ker izpodbijani sklep naj ne bi imel razlogov o odločilnih dejstvih glede zastaranja upnikove in da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovega ugovornega razloga po 7. točki 55. člena ZIZ. Sodišče se je do dolžnikovega zastaranja terjatve v celoti in izčrpno opredelilo v 8. točki izpodbijanega sklepa. V zvezi z dolžnikovim zatrjevanjem, da je izvršba dovoljena na stvareh, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena, pa se je v celoti opredelilo v 11. točki izpodbijanega sklepa. Ker si ti razlogi tudi ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, na katero sodišče druge stopnje pazi tudi uradoma – ni podana.

7. Dolžnik pretežno ponavlja ugovorne trditve. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Ne drži, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo instituta prekinitve zastaranja in da je sodišče sodišče prve stopnje zmotno razlagalo, da upnikova terjatev ni zastarala. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je z vložitvijo predloga za izvršbo prišlo do pretrganja zastaranja upnikove terjatve (388. člen Zakona o obligacijskih razmerjih; v nadaljevanju: ZOR). Ker predmetni izvršilni postopek še ni končan, zastaralni rok ne teče, temveč bo začel znova teči po koncu izvršilnega postopka (peti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 392. člena ZOR). Tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je ugovor dolžnika prepozen, saj v konkretnem primeru njegov ugovor temelji na razlogih, ki bi jih moral uveljavljati že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi (drugi odstavek 56. člena ZIZ).

8. Nejasen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vsebine upnikove vloge z dne 16. 10. 2020, s katero je ta predlagal nadaljevanje izvršbe in da bi moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o novem izvršilnem sredstvu. Takšen pritožbeni razlog bi namreč lahko uveljavljal zgolj upnik, tudi sicer pa je o tem sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 12. 1. 2021, zoper katerega je dolžnik vložil ugovor.

9. Ne drži, da sodišče ni pravilno odgovorilo na ugovor dolžnika glede aktivne legitimacije upnika in da upnik ni izkazal pravnega nasledstva. Že sodišče prve stopnje je (pravilno) pojasnilo, da je upnik skozi celoten postopek isti. Režijski obrat namreč ni pravna oseba, temveč v konkretnem primeru deli pravno subjektiviteto upnika (17. člen Zakona o gospodarskih javnih službah). Vsled tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika glede aktivne legitimacije upnika, neutemeljen.

10. Nejasni in nerazumljivi sta pritožbeni navedbi, in sicer, da je upnik predlog za novo izvršilno sredstvo podal zgolj z namenom, da sodišče ne bi odločalo o ugovoru zastaranja ter da sta upnik in sodišče zaobšla določbe ZIZ v zvezi z možnostjo podajanja ugovora zoper sklep o izvršbi. Ker dolžnik v ničemer ne pojasni na kakšen način so bile v navedenem primeru določbe ZPP ali ZIZ kršene, sodišče druge stopnje na takšna pritožbena očitka ne more odgovoriti.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so zoper sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe. Skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ so relevantni le ugovorni razlogi, ki izvršbo z novim izvršilnim sredstvom preprečujejo. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi preprečevali izvršbo. Takšnih razlogov ne navaja niti v pritožbi, saj zgolj ponavlja ugovorne razloge, na katere je že sodišče prve stopnje pravilno in izčrpno odgovorilo. Zato sodišče druge stopnje slednjega ne bo ponavljalo in se v celoti sklicuje na obrazložitev v sklepu sodišča prve stopnje.

12. Glede na obrazloženo, pritožbeno uveljavljani razlogi niso podani. Sodišče druge stopnje je po tem, ko tudi uradno upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločilo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s stroški pritožbenega postopka, ki jih je priglasil upnik, pa je sodišče druge stopnje sklenilo, da jih krije sam, saj niso bili potrebni za postopek, ker z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).