Appeal partially allowed; appeal court corrects first instance to reject debtor's objection based on ZIZ Art. 55(4).

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da sedaj glasi:″Ugovor dolžnika z dne 26. 11. 2018 zoper sklep o izvršbi I 934/2018 z dne 12. 11. 2018 se zavrne.″

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Ugovor je mogoče zavreči zgolj iz razlogov, ki so taksativno našteti v četrtem odstavku 55. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom sklenilo, da se ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrže (I. točka izreka). Dolžnici je še naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 224,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep izpodbija v celoti in v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo nobenega zakonitega razloga, da bi njen ugovor zavrglo, saj njen ugovor ni bil ne prepozen, niti nepopoln ali nedovoljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Zato meni, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje njen ugovor zavrnilo in je izrek sklepa v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. Posledično meni, da je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je bila vročena upniku. V odgovoru nanjo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, na katero utemeljeno opozarja dolžnica v pritožbi.

6. Utemeljen je namreč pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni v ničemer obrazložilo zakaj je zavrglo ugovor dolžnice, zato sklepa v tem delu ni moč preizkusiti. Kot pravilno opozarja pritožba, je ugovor mogoče zavreči zgolj iz razlogov, ki so taksativno našteti v četrtem odstavku 55. člena ZIZ. Ker pa se je sodišče prve stopnje v celoti in izčrpno opredelilo do vseh dolžničinih ugovornih navedb – kar pritožba niti ne izpodbija in kar po opravljenem pritožbenem preizkusu ugotavlja sodišče druge stopnje – je v konkretni zadevi sodišče druge stopnje ugotovljeno procesno kršitev odpravilo na način, da je I. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da se dolžničin ugovor zavrne v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ, kot tudi sicer izhaja iz obrazložitve v VI. točki izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s smiselno uporabo prvega odstavka 354. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). V izogib ponavljanju razlogov k takšni spremembi, pa se sodišče druge stopnje stopnje v celoti sklicuje na pravilne in argumentirane razloge sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

7. S takšno odločitvijo sodišče druge stopnje odločbe sodišča prve stopnje ni spremenilo v dolžničino škodo (359. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), saj ostaja njen pravni položaj nespremenjen. ZIZ namreč v nadaljevanju postopka ne ločuje med procesno situacijo, ko sodišče dolžnikov ugovor zavrže ali zavrne. Tako lahko dolžnica v nadaljevanju še vedno uveljavlja vsa (in ista) pravna sredstva, kot bi jih, če bi odločitev sodišča prve stopnje obveljala.

8. Ker dolžnica tudi po odločitvi sodišča druge stopnje z ugovorom ni uspela, sodišče druge stopnje v II. točko izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na stroške ugovornega postopka, ni posegalo in je v tem delu – ker ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ – pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj v odgovoru na pritožbo ni navedel ničesar, kar bi pripomoglo k odločitvi sodišča druge stopnje.