Court upheld ban on foreign license due to 18 points, ruling prior temporary bans do not exempt from one-year ban.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Sodišče je imetniku tujega vozniškega dovoljenja, ki je v obdobju dveh let dosegel 18 kazenskih točk, dolžno izreči prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta ne glede na to, ali je bilo v postopku o prekršku storilcu že začasno prepovedana uporaba tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 5. 6. 2021, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter odločitve o sankciji (1. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter odredi povrnitev stroškov storilcu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v ... PR 814/2021 z dne 1. 9. 2021, ki je postala pravnomočna 1. 10. 2021, izrečenih skupno 21 kazenskih točk za prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ter desetem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki ju je storil 5. 6. 2021 z motornim vozilom B kategorije. Ker je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Srbiji, mu je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 ter osmim odstavkom 22. člena ZP-1 namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan, ko je storil prekrška, s katerima je dosegel in presegel predpisano število kazenskih točk, in sicer za dobo enega leta.

5. Ob proučitvi spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bilo storilcu v postopku o prekršku s sklepom z dne 17. 6. 2021 izrečena začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (priloga C2 spisa), nato pa je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Celju PR 814/2021 z dne 13. 9. 2021 ugodeno storilčevemu predlogu za ponovno uporabo tujega vozniškega dovoljenja (priloga C3). Vendar pa to ne pomeni, da sodišče zaradi omenjenih sklepov ni bilo pristojno oziroma upravičeno izdati izpodbijanega sklepa, kot zmotno meni storilec. Iz izrekov omenjenih sklepov Okrajnega sodišča v Celju PR 814/2021 z dne 17. 6. 2021 in 13. 9. 2021 namreč jasno izhaja, da je šlo zgolj za začasno prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, ki je bila naknadno odpravljena. Pri tem gre za ukrep začasne narave, ki ga sodišče izreče v skladu z določbami 113.a člena ZP-1, če obstaja utemeljen sum, da je imetnik tujega vozniškega dovoljenja storil prekršek, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V kolikor pa je v postopku o prekršku dokazano, da je obdolženec storil tak prekršek, pa se mu po pravnomočnosti sodbe o prekršku, s katero mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, izreče tudi prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, ki je ukrep z zakonsko natančno določenim časom trajanja. Upoštevajoč tretji in osmi odstavek 22. člena ZP-1 je sodišče imetniku tujega vozniškega dovoljenja, ki je v obdobju dveh let dosegel 18 kazenskih točk, dolžno izreči prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta ne glede na to, ali je bilo v postopku o prekršku storilcu že začasno prepovedana uporaba tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Slednje se lahko upošteva le v primeru izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije tako, da se čas izvrševanja pravnomočno izrečenega ukrepa skrajša za čas, za kolikor je storilcu bila začasno prepovedana uporaba tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (četrti odstavek 113. c člena ZP-1).

6. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku, ko je z drugim sklepom z dne 13. 9. 2021 odpravilo pravne posledice prvega sklepa, s tretjim sklepom, ki ga izpodbija s sedanjo pritožbo, pa nedopustno povozilo svoj drugi pravnomočni sklep ter s tem ravnalo v nasprotju s pravilom res iudicata oziroma prepovedjo ponovnega odločanja o pravnomočno razsojeni stvari.

7. Prav tako pa so neutemeljeni očitki, da pri odločanju v predmetni zadevi sodišče ni upoštevalo olajševalnih okoliščin iz prvega sklepa in težo nesorazmernih hudih posledic, ki jih bo utrpel storilec zaradi odvzema vozniškega dovoljenja s tem, ko bo izgubil zaposlitev, ker se ne bo mogel voziti v službo. Ker sodišče glede na zgoraj izpostavljeno pravno podlago nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče ali ne, temveč že to ob izpolnjevanju pogojev dolžno storiti, se take navedbe nanašajo na dejstva, ki niso pravno odločilna za sprejem izpodbijane odločitve. Storilec pa jih bo lahko uveljavljal v predlogu za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, ki ga še vedno ima možnost vložiti na način in pod pogoji, kot mu je bilo pojasnjeno v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.