Appeal dismissed; denial of foreign traffic offense is irrelevant in EU mutual recognition enforcement proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celje dismissed the appellant's appeal against the recognition and enforcement of an Austrian traffic fine. The appellant argued that the court of first instance incorrectly found he committed the speeding offense, claiming he attempted to report the incident but failed to reach the officer. The court ruled that challenging the facts of the foreign offense must be done through the specific remedy against the issuing authority's decision, not in the domestic enforcement proceeding. Consequently, the court held that the domestic court cannot review the validity of the foreign judgment in this context, leading to the dismissal of the appeal.
Legislator headnote
AI generatedZSKZDČEU-1, 190. odstavek 8; ZP-1, 163. odstavek 3: In proceedings for the recognition and enforcement of a foreign fine, the domestic court cannot examine the factual basis of the offense; such challenges must be raised against the issuing authority's decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Loeben št. BHLB/611200034840 z dne 2. 11. 2020, ki je postala pravnomočna 2. 3. 2021, s katero je bilo storilcu R. O. zaradi prekrška po 10.a odstavku 52. člena Zakona o motornih vozilih naloženo plačilo globe v višini 100,00 EUR, prizna in izvrši ter da je storilec dolžan plačati globo v višini 100,00 EUR in stroške opomina v višini 5,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, v kolikor pa v roku ne bo plačal, bo izterjana prisilno ter da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo.
2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj zatrjuje, da tega prekrška ni storil in da je o tem takrat obvestil oz. poskusil obvestiti pristojno osebo (policistko) preko telefonskega klica, vendar je telefon zvonil v prazno.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190.člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.
5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 1. točki obrazložitve pojasnilo, je storilec bil spoznan za odgovornega storitve prekrška prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje, ki ga je storil 12. 10. 2020 ob 16.11 uri v kraju St. Michael na avtocesti A9 z motornim vozilom z reg. št. CE BZ 605.
6. Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi (list. št. 9). V kolikor je storilec resnično želel izraziti ugovor zoper odločbo o prekršku po telefonu, pa mu to ni uspelo, bi vsekakor moral vložiti pisno pritožbo. Ker tega ni storil, je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
7. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).