Court allows third-party intervention in nullity of corporate registry entry due to direct legal interest.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se M. L., Č. ..., dopusti stranska intervencija na strani tožene stranke.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Predlagateljičin pravni interes v konkretni zadevi izhaja neposredno že iz samega tožbenega zahtevka, saj je bila na podlagi sklepa Srg 2020/37436 z dne 30. 10. 2020 vpisana v sodni register kot članica organa nadzora, tožeča stranka pa s tožbo zahteva ugotovitev ničnost tega vpisa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog M. L. za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica stranske intervencije po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi navaja, da tožnica v predmetni zadevi zahteva ugotovitev ničnosti vpisa na podlagi 41. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). Oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da zaradi deklaratornosti vpisa v sodni register ni prizadet njen pravni interes kot nekdanje predsednice nadzornega sveta tožene stranke. Veljaven vpis namreč temelji na listini in zakonito izpeljanem postopku. Odločanje o veljavnosti vpisa v sodni register tako pomeni tudi odločanje o veljavnosti imenovanje oziroma veljavnosti mandata pritožnice. V kolikor bo namreč odločeno o ničnosti vpisa, bo s tem odločeno tudi o veljavnosti imenovanja pritožnice, saj sodišče, ko odloča o ničnosti vpisa, odloča o podlagi za imenovanje, kot to jasno izhaja iz 41. člena ZSReg. V tej zvezi pa ima pritožnica pravni interes, da obrani veljavnost svojega imenovanja oziroma mandata. Ob tem ni bistveno, ali ima vpis nadzornikov v sodni register deklaratorne ali konstitutivne učinke. Priznanje pravnega interesa v tem postopku neposredno vpliva na pritožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva v morebitnih odškodninskih sporih, ki bi bili posledica izbrisa iz sodnega registra. Priglaša stroške nastale z vložitvijo pritožbe.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje in nasprotuje pritožbenim navedbam, zato predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZPP se lahko kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Interes intervenienta sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj. Navedeno pravno podlago je ustrezno povzelo tudi sodišče prve stopnje.

7. Iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov izhaja, da tožeča stranka v konkretni zadevi s tožbenim zahtevkom zahteva ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register novih članov organa nadzora tožene stranke, in sicer M. L. (predlagateljice intervencije) ter B. B. in izbris članov organa nadzora iste družbe Z. L. in A. K., opravljenega na podlagi sklepa Srg 2020/37436 z dne 30. 10. 2020.

8. Pritožnica pravilno smiselno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da njen pravni interes ni podan, ker morebitni neuspeh tožene stranke v tem postopku ne bi vplival na njen civilnopravni položaj. Po presoji sodišča druge stopnje, predlagateljičin pravni interes v konkretni zadevi izhaja neposredno že iz samega tožbenega zahtevka.

9. Pravni interes je pritožnica izkazala, saj je bila na podlagi sklepa Srg 2020/37436 z dne 30. 10. 2020 vpisana v sodni register kot članica organa nadzora, tožeča stranka pa s tožbo zahteva ugotovitev ničnost tega vpisa. Bistvo intervence je namreč ravno v tem, da ko intervenient pomaga eni od strank, varuje s tem svoje pravne interese. Zaradi tega mu daje pravni sistem možnost, da na eni strani nadzoruje stranko, od uspeha katere je odvisna njegova pravna situacija in na drugi strani tudi možnost, da s svojimi dejanji nadomesti strankino pasivnost. Drži sicer, kakor je obrazložilo sodišče prve stopnje, da so vpisi sprememb članov organa nadzora v sodni register deklaratorne narave in da imajo te osebe veljaven mandat od dneva, ko je bil sprejel sklep o njihovem imenovanju in ne šele od vpisa v sodni register, enak učinek pa ima tudi njihov izbris iz sodnega registra. A ne glede na to, da ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register v predmetni zadevi ne bi povzročilo stanja, da predlagateljica ne bi bila upravičena opravljati funkcije predsednice nadzornega sveta, pa ima slednja kljub temu pravni interes, da varuje svoj pravni položaj (ko je bila članica oziroma predsednica nadzornega sveta) tudi glede stanja vpisov v sodnem registru, kakor je pritožnica pravilno zatrjevala že v priglasitvi stranke intervencije z dne 26. 5. 2021 in navaja sedaj v pritožbi.

10. Ob obrazloženem je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 199. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je stransko intervencijo pritožnice dopustilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

11. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končnega uspeha strank v postopku (154. člen ZPP), jo je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo.