Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 2071/2021 ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.2071.2021 AI generated

Costs claim dismissed as late; statutory deadlines cannot be extended by court.

Case Number VSL Sklep I Cp 2071/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's protest and upheld the first-instance court's rejection of the costs claim. The appellant argued for a substantive decision on the disputed legal costs, but the court found the request untimely. Since all cost-related deadlines under the Code of Civil Procedure are statutory, the court cannot extend them, and the appellant lost the right to claim costs by missing the deadline.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 163. člen; ZPP 338. člen: Statutory deadlines for claiming legal costs are non-extendable; failure to file within the prescribed period results in the loss of the right to such costs.

Keywords

AI generated
statutory deadlines legal costs preclusive period Code of Civil Procedure untimely claim non-extendable periods loss of right

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
sodba z dne 19. 4. 2019
Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljen potek postopka sodba z dne 19. 4. 2019 (s katero je bilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v pretežnem delu ugodeno in zoper njo stranki nista vložili pritožbi) ni bila izdana brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zaradi česar jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke z dne 1. 3. 2021 za povrnitev pravdnih stroškov.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijani sklep naj bi bil nepravilen in nezakonit. Sodišče bi moralo vsebinsko odločiti o tožnikovih priglašenih pravdnih stroških.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, ki nudijo podlago za zaključek, da je bil tožnikov predlog za povrnitev pravdnih stroškov z dne 1. 3. 2021 prepozen. Tem razlogom tožeča stranka v pritožbi konkretizirano ne oporeka; ne podaja nobenih trditev, zakaj meni drugače, torej da je bil predlog podan pravočasno, temveč navaja le, da bi moralo sodišče vsebinsko odločiti o priglašenih pravdnih stroških, kar pa ne zadošča za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Vsebinsko odločanje pride v poštev šele, če je predlog podan pravočasno.

5. Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljavljati. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja, oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (163. člen ZPP). Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zaradi česar jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno. Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljen potek postopka sodba z dne 19. 4. 2019 (s katero je bilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v pretežnem delu ugodeno in zoper njo stranki nista vložili pritožbi) ni bila izdana brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP). Tožeča stranka bi morala (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) opredeljeno priglasiti oziroma zahtevati povrnitev pravdnih stroškov v roku 15-ih dni od prejema poziva prvostopenjskega sodišča (z dne 13. 2. 2019), v katerem je bila opozorjena, da bo sodišče odločilo na podlagi dotedanjega stanja spisa, v kolikor se na poziv ne bo odzvala. Tožeča stranka tega ni storila. Tudi ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki lahko v okoliščinah tega primera nudi podlago za vložitev specificirane zahteve za povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema (končne) odločbe, tožnikove priglasitve oziroma zahteve z dne 1. 3. 2021 za povrnitev pravdnih stroškov ni mogoče šteti za pravočasno. S prejemom sodbe (po odvetniku 14. 5. 20219, vročilnica k list. št. 102) zaradi vznemirjanja lastninske pravice (pravnomočna je postala 30. 5. 2019) je bila tožeča stranka seznanjena, da je postopek zaključen, in bi morala najkasneje v roku 15-ih dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so ji do tedaj nastali. Sodišče je zato njen predlog za povračilo stroškov, ki ga je vložila skorajda dve leti po prejemu sodbe, upravičeno zavrglo.

6. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je to sodišče v skladu s 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.