Administrative court dismisses asylum seeker's appeal due to voluntary abandonment of asylum center and loss of legal interest.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Prosilci, ki samovoljno zapustijo azilni dom oziroma njegovo izpostavo ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.

2. Tožnik je dne 15. 2. 2021 vložil tožbo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbenem zahtevku predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, se v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe ter predlagala zavrnitev tožbe. Hkrati dodaja, da je tožnik 16. 2. 2021 samovoljno zapustil azilni dom v Ljubljani, zaradi česar je bil izbrisan iz evidence. Do priprave odgovora na tožbo se v azilni dom ni vrnil, prav tako tožena stranka ni prejela s strani nobene od držav EU zahteve za ponovni sprejem tožnika. Navaja, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora.

4. Sodišče je odgovor na tožbo poslalo tožniku po pooblaščencu, ki mu je bil vročen 3. 3. 2021, in ga pozvalo, naj v roku 8 dni nanj odgovori, vendar v danem roku sodišče odgovora ni prejelo.

5. Tožba ni dovoljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Iz navedenega izhaja, da mora oseba, ki zahteva sodno varstvo, za to izkazati svoj pravni interes, kar pomeni, da mora biti izkazano, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje pravnega položaja, v katerem se oseba nahaja, in ki ga brez vložene tožbe ne bi mogla doseči. Pravni interes je torej procesna predpostavka za tožbo in mora obstajati ves postopek, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

7. Iz vloge tožene stranke z dne 18. 2. 2021 izhaja, da je tožnik dne 16. 2. 2021 zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil do 18. 2. 2021 (oziroma do dneva izdaje tega sklepa).

8. V 2. alinei drugega odstavka 50. člena ZMZ-1 določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Pristojni organ o tem izda sklep o ustavitvi postopka (šesti odstavek 49. člena ZMZ-1 oziroma tretji odstavek 50. člena ZMZ-1).

9. Glede na povedano je tožnik s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji oziroma počakati na odločitev v obravnavani zadevi. To pa obenem pomeni, da je (s potekom predpisanega roka treh dni) prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo zoper odločitev, da se njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrne. Stališče, da prosilci, ki samovoljno zapustijo azilni dom oziroma njegovo izpostavo ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka, je večkrat do sedaj sprejelo naslovno sodišče (npr. v zadevah I U 1374/2015 z dne 7. 10. 2015 in I U 654/2016 z dne 6. 5. 2016) in tudi že Ustavno sodišče (npr. v zadevah Up 3936/07 z dne 4. 7. 2008 in Up 805/08 z dne 5. 3. 2009).

10. Ker torej tožnik v zadevi ne izkazuje več pravnega interesa, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.