Appeal against evidence exclusion ruling dismissed; court distinguishes between specific exclusion grounds and general non-reliance rules.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court rejected the defendant's and counsel's appeal against a first-instance ruling excluding specific evidence. The defense argued for the removal of audio recordings and other materials, but the court clarified that only evidence explicitly listed in the Criminal Procedure Act for exclusion is subject to removal. Consequently, the appeal was dismissed because the requested items did not meet the statutory criteria for exclusion, and the general prohibition on relying on certain evidence does not justify their removal at this stage.
Legislator headnote
AI generatedZKP 83. člen 2. odst. in 18. člen 2. odst.: The court distinguishes between evidence subject to specific exclusion under Art. 83(2) and evidence subject to a general prohibition of reliance under Art. 18(2); only the former is removed from the file, while the latter merely restricts future reliance without necessitating immediate exclusion.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi obdolženega L.L. in njegovega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni.
[JEDRO]
Sodišče druge stopnje uvodoma opozarja na razlikovanje med dokazi, ki so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP in dokazi, ki so predmet splošne prepovedi opiranja sodbe iz drugega odstavka 18. člena ZKP. Iz spisa se tako ne izločajo katerikoli dokazi, temveč le dokazi kot so izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, potem obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP) ali ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedence (251. člen ZKP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje z uvodoma navedenim sklepom na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog za izločitev dokazov obdolženčevega zagovornika z dne 31. 5. 2021.
2. Zoper sklep sta se pritožila obdolženec in njegov zagovornik. Obdolženec brez navedbe izpodbojnih razlogov in predloga sodišču druge stopnje, zagovornik pa iz vseh izpodbojnih razlogov, s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter dokaze izloči iz kazenskega spisa.
3. Pritožbi nista utemeljeni.
4. Sodišče druge stopnje uvodoma opozarja na razlikovanje med dokazi, ki so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP in dokazi, ki so predmet splošne prepovedi opiranja sodbe iz drugega odstavka 18. člena ZKP. Iz spisa se tako ne izločajo katerikoli dokazi, temveč le dokazi kot so izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, potem obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP) ali ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedence (251. člen ZKP).
5. Glede na obrazloženo so predmet izločitve torej dokazi in posamezna obvestila, ki jih ZKP taksativno določa. Slednje je pomembno, saj je zagovornik potemtakem na predobravnavnem naroku dne 31. 5. 2021 predlagal izločitev nečesa (zvočnih posnetkov, ki jih je oškodovanec posnel z mobilnim telefonom), kar po zgoraj navedeni zakonski določbi že po vrsti ni predmet izločitve. V zvezi z navedenim se zato vsa pritožbena izvajanja zagovornika o obsegu videonadzora, razliki med video in zvočnimi posnetki ter samemu načinu nastanka le-teh kakor tudi njihovi vsebini izkažejo za odvečna. Enako velja zaključiti glede pritožbenih navedb obdolženca, s katerimi podaja le svoje videnje preteklih dogodkov z oškodovancem.
6. V zvezi z razlogi izpodbijanega sklepa ter pritožbenimi izvajanji obdolženca in njegovega zagovornika, pa sodišče druge stopnje le še dodaja, da so v primeru ugotovljene ustavne ali zakonske protipravnosti nastanka konkretnih zvočnih posnetkov, le-ti kvečjemu predmet splošne prepovedi opiranja sodbe na takšne dokaze, o kateri se v fazi predobravnavnega naroka, ko se (še) niti ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze bo sodišče oprlo sodbo po glavni obravnavi, ne odloča. Zvočni posnetki, ki jih je z mobilnim telefonom posnel oškodovanec torej niso predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, medtem ko dopustnosti morebitnega opiranja sodbe na te dokaze, brez da bi se to dejansko zgodilo, v tej fazi kazenskega postopka ni mogoče preizkušati.
7. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje o pritožbi obdolženca in njegovega zagovornika odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožb zoper sklep o zavrnitvi predlogov za izločitev dokazov po tar. št. 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.