Supreme Court allows appeal regarding set-off of civil law payments against labor law claims and retention of excess amounts.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in

- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in

- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja za tožnika od 31. 8.2012 do 12. 9. 2018 za delovno mesto redaktor VII/2 z mesečno osnovno plačo v višini 29. plačnega razreda z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz tega izhajajo, zavrnilo pa je zahtevek za plačo za 39. plačni razred. Ugotovilo je obstoj terjatve tožnika do toženca iz naslova denarnega povračila v višini 6.602,90 bruto in odločilo, da mora toženec po odvodu davkov in prispevkov tožniku plačati neto znesek ter da ne obstoji terjatev toženca do tožnika v tej višini. Glede v pobot uveljavljene terjatve toženca do tožnika v višini 76.770,75 EUR je navedlo, da je bil pobotni ugovor dan prepozno.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije izpostavlja naslednja vprašanja:

- ali velja 30 dnevni prekluzivni rok za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju dela tudi za spremembe tožbenega zahtevka, pri katerih tožeča stranka namesto prvotnega obstoja delovnega razmerja za eno delovno mesto zahteva ugotovitev obstoja drugega delovnega razmerja za drugo delovno mesto,

-katera merila mora sodišče upoštevati in kakšna mora biti stopnja obrazloženosti odločitve o razvezi pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ter kdaj sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi z dnem zadnje glavne obravnave, kdaj pa pred tem,

- ali je sodišče, ki je pristojno za delovne spore, pristojno za odločanje o pobotnem ugovoru, s katerim delodajalec uveljavlja v pobot delavčevega zahtevka za plačilo plače iz faktičnega delovnega razmerja znesek, ki ga je delavcu že plačal za isto delo, le da na podlagi pogodb civilnega prava,

- ali se plačilo za delo na podlagi pogodbe civilnega prava, za katero je kasneje odločeno, da je delovno razmerje, šteje kot neto ali bruto plačilo,

- ali se plačilo za delo, ki ga je delavec prejel za delo na podlagi pogodbe civilnega prava, za katerega je kasneje določeno, da je delovno razmerje, pobota z bruto ali neto zneskom plače,

- ali je plačilo za delo na podlagi pogodbe civilnega prava dopustno v sodnem postopku pobotati z drugimi zahtevki delavca iz faktičnega delovnega razmerja (nadomestila, dodatki, regresi),

- ali je delavec v primeru, če sodišče odloči, da je delavec v dejanskem delovnem razmerju, čeprav je delal in prejemal plačilo po pogodbi civilnega prava, dolžan vrniti delodajalcu toliko, kot je prejel več, kot znaša njegova neto plača, povečana za nadomestila in dodatke,

- ali je materialno in procesno pravno pravilno, da sodišče odloči, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova plačil na podlagi pogodb civilnega prava, hkrati pa ta pobotni ugovor vseeno deloma upošteva,

- ali je oseba, ki je prejemala plačila za delo po pogodbah civilnega prava, ki je bilo kasneje ugotovljeno kot delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejmejo ostali delavci?

4. Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede vprašanj, navedenih v izreku sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.