Supreme Court rejects review request regarding unpaid management allowance for public servants under ZDR-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request for permission to file a review against a second-instance decision. The plaintiff argued that a public servant should receive a management allowance under Article 44 of the Public Servants Act despite not having it in their base salary, claiming a violation of the principle of equality. The court found no grounds for review as the lower court's decision did not deviate from established Supreme Court practice or address a significant legal uncertainty requiring precedent development.
Legislator headnote
AI generatedArticle 44 of the Public Servants Act; Article 367.c of the Act on Civil Procedure Law: A review request is inadmissible when the second-instance decision aligns with established Supreme Court practice and does not present a significant legal question requiring uniform application or legal development.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je dolžna tožena stranka obračunati 5 % položajni dodatek v bruto znesku 2.376,33 EUR in mu izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, kot to izhaja iz I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 687,75 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da svoje stroške postopka krije sam (II. in III. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeči vprašanji:
– ali je stališče, da javnemu uslužbencu ne pripada dodatek za vodenje kljub temu, da ima naloge vodenja določene v aktu o sistemizaciji delovnega mesta in v pogodbi o zaposlitvi (ob vseh nalogah kot ostali sodelavci, ki jih vodi) in jih tudi dejansko opravlja, te naloge pa niso ovrednotene v osnovni plači delovnega mesta, skladno z določbo 44. člena ZDR-1, ki je podlaga za plačilo po dejansko opravljenem delu;
– ali je položaj, ko mora javni uslužbenec opravljati ob vseh nalogah, kot njegovi sodelavci, tudi naloge vodenja, organiziranja in usmerjanja sodelavcev in ima enako osnovno plačo kot sodelavci, ki jih vodi, glede na določbo 33. člena in 44. člena ZDR-1, v skladu z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS in ali mu tak položaj zagotavlja enakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) v primerjavi s sodelavci, ki jih vodi.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.