Appeal dismissed; claimant lacks standing as creditor without filing claim or exclusive right in bankruptcy proceedings.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pritožnica nima procesne legitimacije upnika, saj izločitvene pravice v tem postopku ni prijavila, prav tako ne terjatve.

Tudi z vplačilom varščine tega položaja pritožnica ni pridobila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožnikov ugovor (PD 300) zoper sklep z dne 12.4.2021 (PD 295).

2. Zoper navedeni sklep se je družba A. d.d. pravočasno pritožila. Navaja, da strokovni sodelavec ni mogel podati soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, odločitev sodišča dne 12.4.2021 tako ni bila sprejeta in ni učinkovita, odločati bi moral sodnik in torej gre za neodločbo. Tudi ob upoštevanju pravne prakse Ustavnega sodišča ima pritožnica interes za vložitev pravnega sredstva (sklicuje se na odločbo Up-949/12 z dne 10.10.2013). 25. člen Ustave namreč zagotavlja posamezniku, da z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese, pravica do pravnega sredstva pa zavezuje tudi zakonodajalca, da zoper odločitev državnega organa zagotovi pritožbo. Niso bili izpolnjeni pogoji za zakonito vodenje dražbe in ni bilo pogojev za podajo soglasja k sklenitvi prodajnih pogodb z dne 2.4.2021, vsebina pogodb ni bila objavljena in tega dejstva ni mogoče preveriti; odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti. V dražbenih pogojih ni bilo pojasnjeno, kakšno je stanje s prijavljeno izločitveno pravico, ki je bila prerekana in ni potekel rok za vložitev tožbe, ni bil objavljen niti končni seznam preizkušenih terjatev. Pritožnica pa ima pravni interes, da sodišče vsebinsko odloči o njeni lastninski pravici. Pred dražbo bi moralo sodišče tudi preveriti, ali ni bilo nekih zahtevkov tretjih – izločitvenih upnikov. Varščina je bila pravočasno plačana, saj je bil dan nalog en dan pred dražbo in je drugačno tolmačenje razpisnih pogojev prestrogo; ne more biti odvisen od banke, kdaj bo plačilo sprovedla. V času dražbe pa je bila varščina vplačana in na računu upravitelja. Prav tako je bila 26.3.2021 objavljena sprememba dražbenega razpisa. Sodišče je odločalo brez odmere sodne takse. Prav tako ni bil zagotovljen vsebinsko poln dialog s pritožnico, saj sodišče na njene navedbe ni odgovorilo. Kršena ji je bila ustavna pravica do zasebne lastnine. Pritožnik ima pravni interes na osnovi vplačane varščine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, ker pritožnica v tem postopku ni prijavila nobene terjatve, zaradi česar nima položaja upnice v tem postopku in ga tudi ni pridobila z vplačilom varščine.

5. Iz spisa ni razvidno, da bi pritožnica v tem postopku osebnega stečaja prijavila izločitveno pravico, kar je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (iz pritožbe je tudi vidno, da pritožnica meša ta postopek s postopkom osebnega stečaja nad dolžničinim možem B. B.). Upnik pridobi procesno legitimacijo s pravočasno prijavo terjatve, torej v roku treh mesecev od objave začetka stečajnega postopka (primerjaj 57. člen ZFPPIPP); v postopku osebnega stečaja pa jo poleg tega pridobi tudi upnik, ki kasneje uveljavlja svojo terjatev, vendar pa procesno legitimacijo pridobi le, če je njegova terjatev priznana (385. člen ZFPPIPP). Pritožnica torej nima procesne legitimacije upnika, saj izločitvene pravice v tem postopku tudi ni prijavila, prav tako ne terjatve.

6. Tudi z vplačilom varščine tega položaja pritožnica ni pridobila. Odločba ustavnega sodišča Up-949/12 z dne 10.10.2013 se nanaša na stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki je tudi stranka postopka (1. točka 385. člena ZFPPIPP), in je ni mogoče uporabiti za druge osebe, ki niso stranke postopka, torej za neuspelega kupca. V skladu s 344. členom ZFPPIPP se zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe lahko pritožijo le upniki, v postopku osebnega stečaja pa glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča tudi stečajni dolžnik. Neuspeli kupec pa zoper tak sklep nima pravice do pritožbe. V stečajnem postopku je v skladu s 25. členom Ustave Republike Slovenije zagotovljena pravica do pritožbe le strankam postopka, kar pa pritožnica ni. Zato ureditev v ZFPPIPP po oceni višjega sodišča tudi ni neustavna.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.