Appeal dismissed; debtor cannot challenge insolvency presumption in personal bankruptcy appeal without prior objection.

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi

2. Dolžnik sam nosi pritožbene strošek.

[JEDRO]

V praksi je bilo namreč sprejeto enotno ustaljeno stališče, da v postopku osebnega stečaja dolžnik lahko domnevo insolventnosti izpodbija le v ugovoru proti predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnik namreč v pritožbi sam priznava, da ugovora zoper predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja ni vložil. Domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen, je sicer izpodbojna. Izpodbija pa jo lahko le družbenik dolžnika. Ker pa fizična oseba že pojmovno ne more imeti družbenikov, je v primeru, ko fizična oseba kot dolžnik po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ne vloži ugovora, podana neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen.

Četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP torej napotuje na smiselno uporabo prvega odstavka 239. člena tega zakona, kjer sta urejena dva položaja odločanja sodišča o začetku stečajnega postopka. Prvi se nanaša na dolžnikov, drugi na upnikov predlog. Namen določbe četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP je v tem, da za razliko od stečajnega postopka nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja sodišče presoja ali je dolžnik insolventen ali ne tudi tedaj, ko dolžnik vloži predlog za začetek postopka. Stečajni postopek nad pravno osebo in postopek osebnega stečaja se ne razlikujeta kadar vloži predlog upnik. Insolventnost dolžnika se, če dolžnik vloži ugovor vedno ugotavlja (drugi do sedmi odstavek 239. člena ZFPPIPP). Določbe četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP se torej ne sme razlagati tako, da nikoli ne nastane procesna situacija, ko je podana domneva dolžnikove insolventnosti tudi v postopku osebnega stečaja. Takšen je ravno primer, določen v tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP.

Smiselno uporabo pravil o odločanju o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja v skladu s četrtim odstavkom 383. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 239. člena, ki se nanaša na uporabo tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP se torej ne sme razlagati v tem smislu, da je dolžnik upravičen, če ugovora zoper upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja ne vloži, s pritožbo uveljavljati, da ni insolventen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 12, v nadaljevanju p. d.) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, za upravitelja imenovalo M. P., ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko družbe S. d. o. o. (1. do 3. točka izreka). Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da je upnik K. d. o. o. vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, založil predujem za kritje stroškov stečajnega dolžnika (232. in 233. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Po vročitvi predloga dolžniku in ugotovitvi, da dolžnik ugovora ni vložil, je sodišče odločilo na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen in je začelo stečajni postopek (tretji odstavek 235. člena in 2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP). Sodišče je imenovalo upravitelja v skladu s prvim odstavkom 115. in 116. členom ZFPPIPP.

2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil (p. d. 22) in je uveljavljal vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču prve stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izda nadomestni sklep po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP, podrejeno pa zadevo odstopi v reševanje sodišču druge stopnje, ki naj izpodbijani sklep razveljavi tako, da predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik najprej uveljavlja, da kljub temu, da ni vložil ugovora zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, to ne pomeni, da s pritožbo ne sme izpodbijati razlogov za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom na podlagi domneve dolžnikove insolventnosti. Izpodbijani sklep je bil izdan izključno na podlagi domneve 235. člena ZFPPIP, pri čemer dolžnik poudarja, da sodišče ni bilo niti dolžno presojati, ali je dolžnik insolventen na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju. Vendar po dolžnikovem mnenju to vseeno pomeni, da lahko v pritožbi zoper izpodbijani sklep dokazuje, da razlogi insolventnosti niso podani in v ta namen predloži dokaze oziroma predlaga izvedbo dokazov. V nadaljevanju dolžnik pojasnjuje, da ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ker ima dovolj premoženja za poplačilo upnikov in za svoje trditve, da ni insolventen prilaga tudi dokaze, to je cenitev za obe nepremičnini, katerih lastnik je ter predlaga še izvedbo ostalih dokazov kot e poštna sporočila o komunikaciji med upnikom in dolžnikom, izjavo upnika z dne 20. 10. 2021 in zaslišanje prič.

6. Sodišče druge stopnje z opisanim pritožbenim stališčem ne soglaša. V sodni praksi je bilo namreč sprejeto enotno ustaljeno stališče, da v postopku osebnega stečaja dolžnik lahko domnevo insolventnosti izpodbija le v ugovoru proti predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnik namreč v pritožbi sam priznava, da ugovora zoper predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja ni vložil. Domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen, je sicer izpodbojna. Izpodbija pa jo lahko le družbenik dolžnika. Ker pa fizična oseba že pojmovno ne more imeti družbenikov, je v primeru, ko fizična oseba kot dolžnik po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ne vloži ugovora, podana neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen. 1

7. Dolžnik se v pritožbi sklicuje na sklep kjer je sodišče druge stopnje odločilo drugače. 2 Pojasnilo, da je domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen. Navedeno stališče v sodni praksi je osamljeno.

8. Sodišče druge stopnje bo v nadaljevanju teh razlogov pojasnilo, zakaj se pridružuje enotni sodni praksi, ki je bila prej povzeta. Opredelilo se bo do procesne situacije, ki je nastala v konkretnem primeru, ko je predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom vložil upnik. V četrtem odstavku 383. člena ZFPPIPP je določeno, da se v postopku osebnega stečaja prvi odstavek 239. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP torej napotuje na smiselno uporabo prvega odstavka 239. člena tega zakona, kjer sta urejena dva položaja odločanja sodišča o začetku stečajnega postopka. Prvi se nanaša na dolžnikov, drugi na upnikov predlog. Namen določbe četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP je v tem, da za razliko od stečajnega postopka nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja sodišče presoja ali je dolžnik insolventen ali ne tudi tedaj, ko dolžnik vloži predlog za začetek postopka. Stečajni postopek nad pravno osebo in postopek osebnega stečaja se ne razlikujeta kadar vloži predlog upnik. Insolventnost dolžnika se, če dolžnik vloži ugovor, vedno ugotavlja (drugi do sedmi odstavek 239. člena ZFPPIPP). Določbe četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP se torej ne sme razlagati tako, da nikoli ne nastane procesna situacija, ko je podana domneva dolžnikove insolventnosti tudi v postopku osebnega stečaja. Takšen je ravno primer, določen v tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP.

9. V kateri fazi postopka sodišče to presojo opravi oziroma velja domneva insolventnosti je odvisno od aktivnosti dolžnika. Če dolžnik vloži ugovor proti upnikovemu predlogu bo sodišče insolventnost dolžnika ugotavljalo pred odločitvijo o izdaji sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Dolžnik bo imel v tej fazi postopka vse možnosti, da se bo ubranil pred začetkom postopka. Če dolžnik ugovora ne bo vložil bo nastopila domneva insolventnosti na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP.

10. V konkretni procesni situaciji je predlog za začetek stečajnega postopka vložil upnik. Zato se tudi v postopku osebnega stečaja uporabljajo splošna pravila o postopku z upnikovim predlogom, določena v 235. členu ZFPPIPP, vključno z domnevno insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena (če dolžnik soglaša z upnikovim predlogom ali se o njem ne izreče v 15. dneh po prejemu). Če je bil stečajni postopek začet na podlagi te domneve, mora dolžnik po 2. točki tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP poročilo o stanju svojega premoženja predložiti v 8 dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka. Če pa bi dolžnik ugovarjal upnikovemu predlogu za začetek postopka, mora dolžnik poročilo o stanju svojega premoženja priložiti svoji izjavi (s katero je ugovarjal upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka) ali dati na naroku za začetek stečajnega postopka (3. točka tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP). 3

11. Smiselno uporabo pravil o odločanju o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja v skladu s četrtim odstavkom 383. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 239. člena, ki se nanaša na uporabo tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP se torej ne sme razlagati v tem smislu, da je dolžnik upravičen, če ugovora zoper upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja ne vloži, s pritožbo uveljavljati, da ni insolventen.

12. Ostalih pritožbenih razlogov, s katerimi je dolžnik navajal dejstva in predlagal dokaze v zvezi z izpodbijanjem domneve insolventnosti, sodišče druge stopnje glede na razloženo stališče ni upoštevalo kot pravno odločilnih za odločanje v pritožbenem postopku (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dejstva, ki jih je dolžnik navajal in dokaze, ki jih je predložil ter predlagal njihovo izvedbo v pritožbi, bi moral uveljavljati in napadati insolventnost ter se upirati upnikovemu predlogu za začetek postopka osebnega stečaja z ugovorom v skladu z drugim odstavkom 235. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP.

13. Glede na pojasnjeno stališče sodišča druge stopnje v prejšnjih točkah razlogov, je sodišče druge stopnje potem, ko je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (350. člen, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14.Dolžnik sam nosi pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 VSL sklep Cst 531/2016, 18. 8. 2016, Cst sklep 146/2012, 31. 5. 2012, Cst sklep 288/2014, 8. 7. 2014, Cst sklep 200/2017, 12. 4. 2017.

2 VSL sklep Cst 113/2021, 17. 3. 2021.

3 Primerjaj N. Plavšak v komentarju k 383. členu (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo) - ZFPPIPP, TAX FIN LEX, paket INS.