Supreme Court transfers appeal jurisdiction to Celje due to potential bias from a judge in the same court.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction over an appeal from the High Court in Koper to the High Court in Celje. The appellant argued that the High Court in Koper was biased because a judge there had previously been charged with misconduct in a related case. The court found that the existence of a judge involved in a prior misconduct proceeding against the same defendant created objective circumstances threatening the appearance of impartiality. Consequently, the court ruled that the High Court in Koper could not validly decide on the appeal, necessitating a transfer to ensure a fair trial.
Legislator headnote
AI generatedZKP 35. odst. 1; Ustava 23. odst. 1; ECHR 6. odst. 1: When a judge in the competent court has been the subject of criminal charges for misconduct in a related proceeding, the appearance of impartiality is compromised, requiring a transfer of jurisdiction to another court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje o pritožbi se določi Višje sodišče v Celju.
[JEDRO]
V predlogu navedena okoliščina, da sta v obravnavani kazenski zadevi obdolženki sodnici Višjega sodišča v Kopru, utemeljuje zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Višjim sodiščem v Kopru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o vloženi pritožbi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pred Višjim sodiščem v Kopru je v kazenski zadevi zoper obdolženi A. A. in B. B., zaradi kaznivih dejanj protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po drugem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 257. člena KZ-1 ter nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, v teku postopek odločanja o pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru I K 54076/2020 z dne 15. 9. 2021 o zavrženju obtožbe oškodovanke kot tožilke.
2. Pooblaščenka oškodovanke kot tožilke je na Višje sodišče v Kopru vložila pritožbo in hkrati predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče iz razloga videza nepristranskosti. Navaja, da je na Okrožno sodišče v Kopru zoper sodnici Višjega sodišča v Kopru vložila obtožnico, ki jo je Okrožno sodišče v Kopru zavrglo. Zoper sklep je vložila pritožbo, za odločanje o kateri je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v Kopru. Izpostavlja, da je na Višjem sodišču v Kopru zaposlenih petnajst sodnikov in meni, da se glede na manjši kolektiv zagotovo vsi sodniki poznajo med seboj, zato Višje sodišče v Kopru o pritožbi ne more odločati.
3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan tudi takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropskega konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
4. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu navedena okoliščina, da sta v obravnavani kazenski zadevi obdolženki sodnici Višjega sodišča v Kopru, utemeljuje zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Višjim sodiščem v Kopru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o vloženi pritožbi. 1
5. Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in za odločanje o pritožbi določilo Višje sodišče v Celju (prvi odstavek 35. člena ZKP).
1 Tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 39962/2011 z dne 23. 3. 2016 in I Kr 35382/2016 z dne 11. 10. 2018.