Court dismisses claim for payment outside bankruptcy, ruling assignment creates security interest enforceable only within bankruptcy proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prevzemnik terjatve lahko prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku ali pa se sam zunajsodno poplača iz terjatve, ki je predmet te ločitvene pravice. Pri zunajsodni unovčitvi terjatve upošteva splošna pravila, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico. Kadar pa se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.

V primeru neplačevitosti se fiduciarna zavarovanja približajo zastavni pravici, zaradi česar terjatev po zakonu na dan začetka postopka insolventnosti preide nazaj v premoženje njenega odstopnika (in stečajnega dolžnika). Prevzemnik s tem izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila predmet zavarovanja, ostane pa mu po zakonu nastala ločitvena pravica in z njo povezano varstvo (prednost pred drugimi upniki dolžnika). Učinek ločitvene pravice pa je, da omogoča plačilo terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, iz posebne razdelitvene mase, torej v stečajnem postopku, ne daje pa ločitvena pravica tožeči stranki možnosti, da se poplača na podlagi tožbe zoper dolžnika v pravdnem postopku, mimo stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 24.6.2021 je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 9.7.2021 je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 746,64 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

3. Zoper oba sklepa se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je po uvedbi stečajnega postopka nad toženo stranko s strani slednje prišlo do unovčenja odstopljenih terjatev, in sicer je dolžnikov dolžnik v stečajno maso vplačal celotno terjatev. Tako v primeru obstoja izločitvene pravice ali ločitvene pravice na terjatvi stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov slednja ne obstaja več od trenutka, ko so njegovi dolžniki njemu v celoti plačali dolg z nakazilom efektivnega denarja na dolžnikov račun. Normalna in logična posledica navedenega dejstva je, da ima tožeča stranka posledično zahtevek na izplačilo prejetega plačila, ki ne predstavlja stečajne mase. Tožena stranka do navedenih zneskov ni upravičena, saj so terjatve predhodno prešle v premoženje tožeče stranke kot prevzemnika terjatev. Glede na to, da je dolžnikov dolžnik neupravičeno vplačal oziroma stečajni dolžnik navedene zneske izterjal od svojega dolžnika, čeprav te legitimacije ni imel, je slednji sedaj kot stečajni dolžnik dolžan navedene zneske plačati tožeči stranki. Tožeča stranka je namreč lastnik sončne elektrarne, obstoj katere je pogoj za ustvarjanje električne energije, oddajo le te v sistem elektrogospodarstva in za pridobivanje podpore. Glede na to, da je stečajni upravitelj tožene stranke neutemeljeno prerekal izločitveno pravico tožeče stranke tudi na predmetni sončni elektrarni, zaradi česar je kot stranka z manj verjetno pravico napotena na pravdo, bo v posledici izgubljene pravde dolžan tožeči stranki plačati še vsa denarna sredstva, ki jih bo v vmesnem času prejel od družbe A. d. o. o. in B., kar je enako vrednosti škode, ki jo zaradi nespoštovanja lastninske pravice tožeče stranke na sončni elektrarni povzroča stečajni upravitelj.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožeča stranka v postopku osebnega stečaja nad toženo stranko napotena na pravdo glede prerekane ločitvene pravice na terjatvah po Pogodbi o odstopu terjatev v zavarovanje št. OT/001 z dne 29.7.2013 z aneksi in Pogodbi o odstopu terjatev v zavarovanje št. OT/001 z dne 24.5.2015 v zvezi s pogodbo o odstopu terjatev z dne 24.9.2018. S sklepom stečajnega sodišča je bila torej tožeča stranka napotena, da v pravdi uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah, z obravnavano tožbo pa tožeča stranka na teh terjatvah zahteva ugotovitev obstoja izločitvene pravice in zahteva njihovo plačilo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da pravico do vložitve ugotovitvene tožbe, ne da bi posebej utemeljevala svoj pravni interes, tožeči stranki sicer daje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP 1 ), vendar mora tožeča stranka svoj privilegij neutemeljevanja pravnega interesa vseeno upravičiti z napotitvenim sklepom stečajnega sodišča. Pravni interes bi tožeča stranka tako upravičila s predložitvijo sklepa, s katerim bi bila na pravdo napotena zaradi uveljavljanja izločitvene pravice na terjatvah.

Stečajno sodišče pa je tožečo stranko napotilo, da v pravdi na terjatvah uveljavlja prerekano ločitveno pravico. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka pravnega interesa za ugotovitev obstoja izločitvene pravice ni upravičila. Na pravilnost takšnega zaključka ne more vplivati pritožbena trditev, da je dolžnikov dolžnik terjatev poplačal na račun stečajnega dolžnika. Vrhovno sodišče RS je v odločbi III Ips 115/2015 pojasnilo, da prevzemnik terjatve lahko prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku ali pa se sam zunajsodno poplača iz terjatve, ki je predmet te ločitvene pravice.

Pri zunajsodni unovčitvi terjatve upošteva splošna pravila, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico. Kadar pa se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase (2. odst. 225. člena ZFPPIPP) in da se izterja po pravilih stečajnega postopka. S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev takšen način poplačila potrdi tudi sodišče. Postopek unovčenja (tudi izterjave) terjatve tako sproži stečajni dolžnik v svojem imenu in za račun posebne stečajne mase (to maso predstavlja tudi denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem terjatve), iz katere se bo poplačala zavarovana terjatev prevzemnika.

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 2 je z določbo 206. člena v zvezi z 209. členom določil, da ima prevzemnik v primeru stečaja nad odstopnikom ločitveno pravico na odstopljeni terjatvi, če je bila cesija sklenjena v obliki notarskega zapisa. V primeru neplačevitosti se fiduciarna zavarovanja približajo zastavni pravici, zaradi česar terjatev po zakonu na dan začetka postopka insolventnosti preide nazaj v premoženje njenega odstopnika (in stečajnega dolžnika). Prevzemnik s tem izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila predmet zavarovanja, ostane pa mu po zakonu nastala ločitvena pravica in z njo povezano varstvo (prednost pred drugimi upniki dolžnika). 3 Učinek ločitvene pravice pa je, da omogoča plačilo terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, iz posebne razdelitvene mase (371.

člen ZFPPIPP), torej v stečajnem postopku, ne daje pa ločitvena pravica tožeči stranki možnosti, da se poplača na podlagi tožbe zoper dolžnika v pravdnem postopku, mimo stečajnega postopka. Ko pritožnica zatrjuje, da je prišlo do unovčenja odstopljenih terjatev, torej lahko do poplačila svoje terjatve iz tega premoženja pride le v postopku osebnega stečaja, dokler ta teče. Zato je bila s strani stečajnega sodišča tudi napotena na uveljavitev ločitvene pravice. Zato obravnavana tožba tožeče stranke v delu, ko od tožene stranke zahteva plačilo izven in mimo stečajnega postopka, ni dopustna.

Pritožbene trditve o pravdnem postopku, ki teče na podlagi uveljavljanja izločitvene pravice na sončni elektrarni in lastninski pravici tožeče stranke na sončni elektrarni, pa za obravnavani postopek niso relevantne.

8. Ker je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je posledično tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka, ki jih je sodišče odmerilo s sklepom z dne 9.7.2021 (1. odst. 154. člena ZPP).

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami

2 Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami

3 Tako tudi prof. dr. Renato Vrenčur v: Zastavna pravica, Planet GV, Ljubljana 2018, str. 160